Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenska konkurenčnost

21.01.2020

Urad za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji za letos napoveduje 2,8-odstotno gospodarsko rast. Kljub ohlajanju v uradu ugotavljajo, da se je zasebna poraba v začetku zadnjega četrtletja leta 2019 sicer še naprej krepila, povečal se je tudi promet s stanovanji. Kakšni izzivi pa našo državo čakajo v letu brexita in ameriških predsedniških volitev? Kako velik vpliv bo na konkurenčnost gospodarstva imelo zvišanje minimalne plače? Imamo odgovore na vse bolj žgočo problematiko staranja prebivalstva? Na ta in druga vprašanja bo pred vročim mikrofonom Vala 202 odgovarjala direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. FOTO: MMC RTV SLO

Kakšni izzivi Slovenijo čakajo v letu brexita in ameriških predsedniških volitev, kako velik vpliv bo na konkurenčnost gospodarstva imelo zvišanje minimalne plače? Odgovarja Maja Bednaš, direktorica UMAR

Urad za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji za letos napoveduje 2,8-odstotno gospodarsko rast. Kljub ohlajanju v uradu ugotavljajo, da se je zasebna poraba v začetku zadnjega četrtletja leta 2019 sicer še naprej krepila, povečal se je tudi promet s stanovanji. Gospodarska rast se je lani v primerjavi s predhodnimi leti sicer umirila, celo bolj kot so na UMAR-ju napovedali v Spomladanski napovedi. Poglavitni razlog za to je bilo dogajanje v mednarodnem okolju, saj se je umirila gospodarska rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije.

“Rast se nadaljuje, ne moremo govoriti o recesiji ali kakšni krizi. Gre za umirjanje gospodarske rasti, ki še vedno znatno presega povprečje Evropske unije ali evrskega območja, tudi nekaterih naših trgovinskih partneric.”Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj

Z ugodnimi gibanji na trgu dela se je v Sloveniji bolj okrepila zasebna potrošnja. Zaposlenost se povečuje že od leta 2014, prav tako tudi plače in drugi socialni transferji. Vse to vpliva na razpoložljivi dohodek prebivalstva in tudi investicije, ki so v teh letih rasle hitreje kot je povprečje EU. Slovenci tudi veliko varčujemo v bankah, sprašujemo pa se, če bi lahko ljudje s preusmeritvijo privarčevanega denarja v sklade in delnice bistveno spodbudili gospodarsko rast: “Zneski v bankah presegajo dvajset milijard. Strokovnjaki opozarjajo, da so možnosti vlaganje v različne sklade, naložbena varčevanja, tudi oblikovanja infrastrukturnih skladov, naložb v obveznice. In to bi se lahko prelilo v investicije,” odgovarja Maja Bednaš.

V Sloveniji v letu 2020 strokovnjaki napovedujejo podobno gospodarsko rast kot lani. Odnosi se v mednarodnem okolju sicer lahko nekoliko bolj zaostrijo, a to ni zelo verjeten scenarij. Najpomembnejši izzivi so tisti, ki so pomembni na srednji rok in bodo pomembni tudi v letošnjem letu. To so produktivnost, vlaganje v dvig dodane vrednosti z vlaganjem v znanje, investicije ne le v infrastrukturo, temveč tudi v digitalizacijo oz. digitalno transformacijo. Pomembna je industrija 4.0 – robotizacija, avtomatizacija, digitalizacija, ključne pa so tudi demografske spremembe, ki se v Sloveniji že dogajajo, saj se prebivalstvo stara.

“Nujno je čim prej pripraviti celovit odziv na različnih segmentih na staranje prebivalstva. Prilagoditve ne le v pokojninskem sistemu, temveč tudi na področju dolgotrajne oskrbe, kjer se v kratkem pričakuje predlog zakona. Na področju zdravstvene oskrbe, pa tudi na drugih segmentih: na področju izobraževanja, prilagoditev delovnih mest, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja oz. upoštevanje izkušenj starejših sodelavcev, ker v posameznih okoljih prihaja do stigmatizacije starejših sodelavcev. Vse to je potrebno preseči, se vse že dogaja. V prihodnosti bo potrebno še večji poudarek posvetiti vseživljenjskem učenju, ker se okolje hitro spreminja. Delali bomo dlje, živimo dlje, večja skrb je posvečena zdravju posameznika. Zakaj ne bi bili dlje aktivni? Želim si aktivno in z vidika blaginje dostojno življenje za vse generacije.” – Maja Bednaš o izzivih, ki Slovenijo čakajo v letošnjem letu

 


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Slovenska konkurenčnost

21.01.2020

Urad za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji za letos napoveduje 2,8-odstotno gospodarsko rast. Kljub ohlajanju v uradu ugotavljajo, da se je zasebna poraba v začetku zadnjega četrtletja leta 2019 sicer še naprej krepila, povečal se je tudi promet s stanovanji. Kakšni izzivi pa našo državo čakajo v letu brexita in ameriških predsedniških volitev? Kako velik vpliv bo na konkurenčnost gospodarstva imelo zvišanje minimalne plače? Imamo odgovore na vse bolj žgočo problematiko staranja prebivalstva? Na ta in druga vprašanja bo pred vročim mikrofonom Vala 202 odgovarjala direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. FOTO: MMC RTV SLO

Kakšni izzivi Slovenijo čakajo v letu brexita in ameriških predsedniških volitev, kako velik vpliv bo na konkurenčnost gospodarstva imelo zvišanje minimalne plače? Odgovarja Maja Bednaš, direktorica UMAR

Urad za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji za letos napoveduje 2,8-odstotno gospodarsko rast. Kljub ohlajanju v uradu ugotavljajo, da se je zasebna poraba v začetku zadnjega četrtletja leta 2019 sicer še naprej krepila, povečal se je tudi promet s stanovanji. Gospodarska rast se je lani v primerjavi s predhodnimi leti sicer umirila, celo bolj kot so na UMAR-ju napovedali v Spomladanski napovedi. Poglavitni razlog za to je bilo dogajanje v mednarodnem okolju, saj se je umirila gospodarska rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije.

“Rast se nadaljuje, ne moremo govoriti o recesiji ali kakšni krizi. Gre za umirjanje gospodarske rasti, ki še vedno znatno presega povprečje Evropske unije ali evrskega območja, tudi nekaterih naših trgovinskih partneric.”Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj

Z ugodnimi gibanji na trgu dela se je v Sloveniji bolj okrepila zasebna potrošnja. Zaposlenost se povečuje že od leta 2014, prav tako tudi plače in drugi socialni transferji. Vse to vpliva na razpoložljivi dohodek prebivalstva in tudi investicije, ki so v teh letih rasle hitreje kot je povprečje EU. Slovenci tudi veliko varčujemo v bankah, sprašujemo pa se, če bi lahko ljudje s preusmeritvijo privarčevanega denarja v sklade in delnice bistveno spodbudili gospodarsko rast: “Zneski v bankah presegajo dvajset milijard. Strokovnjaki opozarjajo, da so možnosti vlaganje v različne sklade, naložbena varčevanja, tudi oblikovanja infrastrukturnih skladov, naložb v obveznice. In to bi se lahko prelilo v investicije,” odgovarja Maja Bednaš.

V Sloveniji v letu 2020 strokovnjaki napovedujejo podobno gospodarsko rast kot lani. Odnosi se v mednarodnem okolju sicer lahko nekoliko bolj zaostrijo, a to ni zelo verjeten scenarij. Najpomembnejši izzivi so tisti, ki so pomembni na srednji rok in bodo pomembni tudi v letošnjem letu. To so produktivnost, vlaganje v dvig dodane vrednosti z vlaganjem v znanje, investicije ne le v infrastrukturo, temveč tudi v digitalizacijo oz. digitalno transformacijo. Pomembna je industrija 4.0 – robotizacija, avtomatizacija, digitalizacija, ključne pa so tudi demografske spremembe, ki se v Sloveniji že dogajajo, saj se prebivalstvo stara.

“Nujno je čim prej pripraviti celovit odziv na različnih segmentih na staranje prebivalstva. Prilagoditve ne le v pokojninskem sistemu, temveč tudi na področju dolgotrajne oskrbe, kjer se v kratkem pričakuje predlog zakona. Na področju zdravstvene oskrbe, pa tudi na drugih segmentih: na področju izobraževanja, prilagoditev delovnih mest, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja oz. upoštevanje izkušenj starejših sodelavcev, ker v posameznih okoljih prihaja do stigmatizacije starejših sodelavcev. Vse to je potrebno preseči, se vse že dogaja. V prihodnosti bo potrebno še večji poudarek posvetiti vseživljenjskem učenju, ker se okolje hitro spreminja. Delali bomo dlje, živimo dlje, večja skrb je posvečena zdravju posameznika. Zakaj ne bi bili dlje aktivni? Želim si aktivno in z vidika blaginje dostojno življenje za vse generacije.” – Maja Bednaš o izzivih, ki Slovenijo čakajo v letošnjem letu

 


02.02.2016

Glasbene kvote

V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.


26.01.2016

Premiki na trgu nepremičnin

Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.


19.01.2016

Stalno pripravljeni

V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.


19.01.2016

Stalno pripravljeni

V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.


12.01.2016

Islam je zelo raznolika religija

Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.


12.01.2016

Islam je zelo raznolika religija

Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.


05.01.2016

Intervju: Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka

Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.


29.12.2015

Razmislek o humanitarnosti

Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.


22.12.2015

Brez migrantov bo gospodarska rast precej nižja

Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.


15.12.2015

Bo tudi vam Dedek Mraz prinesel davčne blagajne?

Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?


08.12.2015

Ekonomski migranti iz “mirnega” Afganistana

Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.


01.12.2015

Sistem pomoči revščino le še poglablja

Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.


24.11.2015

Dayton po Daytonu

“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?


17.11.2015

Usoda Islamske države in begunske problematike po napadu v Parizu

Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?


10.11.2015

Nastanitveni center v Gornji Radgoni

Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.


03.11.2015

VM - Piketty

Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?


27.10.2015

Etično novinarstvo na preizkušnji

Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.


20.10.2015

Ujeti v dežju pred schengenskimi vrati

Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.


12.10.2015

Letalstvo

Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.


06.10.2015

Starejši v Sloveniji so zelo socialno izključeni

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?


Stran 29 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov