Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin.
Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach ob prazniku slovenskega športa slovenski športni prispevek postavlja v širši okvir
Obisk Thomasa Bacha, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja, je bil skrbno načrtovan, zagotovo pa ni pričakoval, da se bo v Sloveniji pojavil v času evforije, ki je zajela državo zaradi uspeha na kolesarski dirki po Franciji.
"Čudovito je videti, kako ta športna velikanka – Slovenija je namreč v športu v družbi največjih – uživa v športnih uspehih. Kar zadeva Tour: zmage so različne, ne gre le za prvo in drugo mesto. Gre tudi za pošten način, na katerega se ta dva velika športnika obnašata drug do drugega. To je olimpijski duh narejen v Sloveniji."
V Tacnu se bo srečal s slovenskimi kandidati na nastop v Tokiu. Kaj jim bo sporočil in kaj reči športnikom, ki so morali spremeniti priprave na najpomembnejše tekmovanje?
"Zagotovil jim bom, da se bomo prihodnje leto srečali v Tokiu. Za to imam dobre dokaze. S kolesarsko dirko po Franciji, z EP v slalomu na divjih vodah, z odprtim prvenstvom ZDA v tenisu in golfu ter drugimi prireditvami imamo dokaze, da se tudi v teh časih da organizirati velika športna tekmovanja. Imamo še nekdaj spodbudnih novic, ki so povezane s hitrimi testi in cepivom, morda celo različnimi cepivi. To bi zelo pomagalo pri organizaciji iger v Tokiu."
Kriza je jasno pokazala, da športi, ki so zanimivi za neposredne televizijske prenose, cvetijo, ostalim gre precej slabše. Kaj lahko Mednarodni olimpijski komite, ki seveda združuje tudi te športe, stori na tem področju?
"Za športe, ki so manj zanimivi za klasične televizijske prenose imamo odlično digitalno platformo, t.i. olimpijski kanal. Tam lahko neposredno spremljate veliko športih dogodkov. Sicer pa bi rad poudaril, da zdaj dajemo veliki olimpijski oder na razpolago že 33 športom. Na tem največjem tekmovanju, jih lahko spremlja ves svet. Olimpijske igre prek televizije spremlja več kot polovica svetovnega prebivalstva. Za športnike, ki tekmujejo v manj izpostavljenih panogah, je to izjemna priložnost … Glede na to, da tudi sam prihajam iz manj popularnega športa, vem o čem govorim."
Kdo bo zadnja oseba, ki bo prižgala zeleno luč za olimpijske igre v Tokiu?
"Takšno odločitev lahko sprejmeš le po usklajevanju z ostalimi. Teoretično ima seveda Mednarodni olimpijski komite možnost, da dokončno reče 'ja' ali 'ne'. Ampak kot rečeno: tako je le v teoriji. Do sedaj smo se glede vsega posvetovali in odločili skupaj z Japonsko. Tudi glede preložitve iger. Pri vseh ukrepih za preprečevanje širjenja covida 19 in organizacijskih odločitvah se posvetujemo z organizacijskim odborom, tudi novi predsednik japonske vlade je enako predan uspehu iger kot nekdanji premier. Svetujejo nam vrhunski znanstveniki, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, tako da se bomo odločili dobro informirani."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin.
Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach ob prazniku slovenskega športa slovenski športni prispevek postavlja v širši okvir
Obisk Thomasa Bacha, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja, je bil skrbno načrtovan, zagotovo pa ni pričakoval, da se bo v Sloveniji pojavil v času evforije, ki je zajela državo zaradi uspeha na kolesarski dirki po Franciji.
"Čudovito je videti, kako ta športna velikanka – Slovenija je namreč v športu v družbi največjih – uživa v športnih uspehih. Kar zadeva Tour: zmage so različne, ne gre le za prvo in drugo mesto. Gre tudi za pošten način, na katerega se ta dva velika športnika obnašata drug do drugega. To je olimpijski duh narejen v Sloveniji."
V Tacnu se bo srečal s slovenskimi kandidati na nastop v Tokiu. Kaj jim bo sporočil in kaj reči športnikom, ki so morali spremeniti priprave na najpomembnejše tekmovanje?
"Zagotovil jim bom, da se bomo prihodnje leto srečali v Tokiu. Za to imam dobre dokaze. S kolesarsko dirko po Franciji, z EP v slalomu na divjih vodah, z odprtim prvenstvom ZDA v tenisu in golfu ter drugimi prireditvami imamo dokaze, da se tudi v teh časih da organizirati velika športna tekmovanja. Imamo še nekdaj spodbudnih novic, ki so povezane s hitrimi testi in cepivom, morda celo različnimi cepivi. To bi zelo pomagalo pri organizaciji iger v Tokiu."
Kriza je jasno pokazala, da športi, ki so zanimivi za neposredne televizijske prenose, cvetijo, ostalim gre precej slabše. Kaj lahko Mednarodni olimpijski komite, ki seveda združuje tudi te športe, stori na tem področju?
"Za športe, ki so manj zanimivi za klasične televizijske prenose imamo odlično digitalno platformo, t.i. olimpijski kanal. Tam lahko neposredno spremljate veliko športih dogodkov. Sicer pa bi rad poudaril, da zdaj dajemo veliki olimpijski oder na razpolago že 33 športom. Na tem največjem tekmovanju, jih lahko spremlja ves svet. Olimpijske igre prek televizije spremlja več kot polovica svetovnega prebivalstva. Za športnike, ki tekmujejo v manj izpostavljenih panogah, je to izjemna priložnost … Glede na to, da tudi sam prihajam iz manj popularnega športa, vem o čem govorim."
Kdo bo zadnja oseba, ki bo prižgala zeleno luč za olimpijske igre v Tokiu?
"Takšno odločitev lahko sprejmeš le po usklajevanju z ostalimi. Teoretično ima seveda Mednarodni olimpijski komite možnost, da dokončno reče 'ja' ali 'ne'. Ampak kot rečeno: tako je le v teoriji. Do sedaj smo se glede vsega posvetovali in odločili skupaj z Japonsko. Tudi glede preložitve iger. Pri vseh ukrepih za preprečevanje širjenja covida 19 in organizacijskih odločitvah se posvetujemo z organizacijskim odborom, tudi novi predsednik japonske vlade je enako predan uspehu iger kot nekdanji premier. Svetujejo nam vrhunski znanstveniki, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, tako da se bomo odločili dobro informirani."
Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.
Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.
Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?
Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.
Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.
Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).
Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?
Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.
Devetinosemdeset poslank in poslancev je prejšnji teden enotno glasovalo ZA Petra Svetino, novega varuha človekovih pravic, kar je bil svojevrsten rekord v sicer globoko razdeljenem slovenskem političnem prostoru. Politika je svet različnih pogledov, preglasovanj, kjer vlada moč argumentov in tudi argument moči, zato nas je primer neverjetne enotnosti pri izvolitvi varuha človekovih pravic spodbudil, da smo nekaj vodij poslanskih skupin povprašali, kaj se zgodi v sicer razklanem slovenskem političnem prostoru, da tu in tam nastopijo taki trenutki složnosti. A niti mnenja o enotnosti niso enotna.
Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje? Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor - Katja Sreš, Ekologi brez meja - Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza - Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut
Ustavno sodišče je državnemu zboru dalo dve leti za popravke volilne zakonodaje. Natančneje - za izenačenje volilnih okrajev. Med njimi so glede na število volivcev po mnenju ustavnega sodišča prevelike razlike. Kaj bo storila politika? Bo samo popravila okraje ali jih bo ukinila in uvedla prednostni glas? Za zdaj nobena možnost nima zadostne politične podpore. Kaj pa pravi stroka? Kako izboljšati volilni sistem? Bodo naslednje volitve, če politika ne stori nič, sploh zakonite? Koentira dr. Ciril Ribičič, , profesor ustavnega prava, nekdanji ustavni sodnik.
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati? Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
Gregor Čušin ima učinkovite odgovore na zahtevna vprašanja. V letu, ko se je podal na samostojno pot, je veliko razmišljal o novih začetkih. Začetki so vedno povezani s strahom in dokazovanjem. Kako bi preimenoval praznike in kaj se bo zgodilo z novoletnimi zaobljubami?
V dokumentih turističnega razvoja piše, da bo Slovenija leta 2020 prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma. Kako bomo Johanno, Marjo, Iris in Maxa navduševali za odkrivanje našega kulturnega bogastva? Gosta v Vročem mikrofonu pri Tatjani Pirc sta bila Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarstvo in etnolog in kulturni antropolog doktor Rajko Muršič, ki vladajočim sporoča, da bo treba več vlagati v kulturo in kulturnike, če nameravamo razvijati kulturni turizem. "Če gledamo samo skozi očala Ljubljane, ne vidimo vse Slovenije. Recimo Maribor ima z okolico veliko več turističnega potenciala, ki pa žal ostaja neizkoriščen," opozarja dr. Muršič na problem centralizacije v kulturni politiki. "Velika večina naših umetnikov živi bedno. Dokler ne bomo rešili socialnega vprašanja naših umetnikov na dolgi rok, ne bomo mogli ustvariti pogojev, da bi kultura lahko postala naša gonilna sila." - dr. Rajko Muršič Avtorica oddaje in fotografije: Tatjana Pirc
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
Neveljaven email naslov