Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin.
Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach ob prazniku slovenskega športa slovenski športni prispevek postavlja v širši okvir
Obisk Thomasa Bacha, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja, je bil skrbno načrtovan, zagotovo pa ni pričakoval, da se bo v Sloveniji pojavil v času evforije, ki je zajela državo zaradi uspeha na kolesarski dirki po Franciji.
"Čudovito je videti, kako ta športna velikanka – Slovenija je namreč v športu v družbi največjih – uživa v športnih uspehih. Kar zadeva Tour: zmage so različne, ne gre le za prvo in drugo mesto. Gre tudi za pošten način, na katerega se ta dva velika športnika obnašata drug do drugega. To je olimpijski duh narejen v Sloveniji."
V Tacnu se bo srečal s slovenskimi kandidati na nastop v Tokiu. Kaj jim bo sporočil in kaj reči športnikom, ki so morali spremeniti priprave na najpomembnejše tekmovanje?
"Zagotovil jim bom, da se bomo prihodnje leto srečali v Tokiu. Za to imam dobre dokaze. S kolesarsko dirko po Franciji, z EP v slalomu na divjih vodah, z odprtim prvenstvom ZDA v tenisu in golfu ter drugimi prireditvami imamo dokaze, da se tudi v teh časih da organizirati velika športna tekmovanja. Imamo še nekdaj spodbudnih novic, ki so povezane s hitrimi testi in cepivom, morda celo različnimi cepivi. To bi zelo pomagalo pri organizaciji iger v Tokiu."
Kriza je jasno pokazala, da športi, ki so zanimivi za neposredne televizijske prenose, cvetijo, ostalim gre precej slabše. Kaj lahko Mednarodni olimpijski komite, ki seveda združuje tudi te športe, stori na tem področju?
"Za športe, ki so manj zanimivi za klasične televizijske prenose imamo odlično digitalno platformo, t.i. olimpijski kanal. Tam lahko neposredno spremljate veliko športih dogodkov. Sicer pa bi rad poudaril, da zdaj dajemo veliki olimpijski oder na razpolago že 33 športom. Na tem največjem tekmovanju, jih lahko spremlja ves svet. Olimpijske igre prek televizije spremlja več kot polovica svetovnega prebivalstva. Za športnike, ki tekmujejo v manj izpostavljenih panogah, je to izjemna priložnost … Glede na to, da tudi sam prihajam iz manj popularnega športa, vem o čem govorim."
Kdo bo zadnja oseba, ki bo prižgala zeleno luč za olimpijske igre v Tokiu?
"Takšno odločitev lahko sprejmeš le po usklajevanju z ostalimi. Teoretično ima seveda Mednarodni olimpijski komite možnost, da dokončno reče 'ja' ali 'ne'. Ampak kot rečeno: tako je le v teoriji. Do sedaj smo se glede vsega posvetovali in odločili skupaj z Japonsko. Tudi glede preložitve iger. Pri vseh ukrepih za preprečevanje širjenja covida 19 in organizacijskih odločitvah se posvetujemo z organizacijskim odborom, tudi novi predsednik japonske vlade je enako predan uspehu iger kot nekdanji premier. Svetujejo nam vrhunski znanstveniki, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, tako da se bomo odločili dobro informirani."
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin.
Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach ob prazniku slovenskega športa slovenski športni prispevek postavlja v širši okvir
Obisk Thomasa Bacha, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja, je bil skrbno načrtovan, zagotovo pa ni pričakoval, da se bo v Sloveniji pojavil v času evforije, ki je zajela državo zaradi uspeha na kolesarski dirki po Franciji.
"Čudovito je videti, kako ta športna velikanka – Slovenija je namreč v športu v družbi največjih – uživa v športnih uspehih. Kar zadeva Tour: zmage so različne, ne gre le za prvo in drugo mesto. Gre tudi za pošten način, na katerega se ta dva velika športnika obnašata drug do drugega. To je olimpijski duh narejen v Sloveniji."
V Tacnu se bo srečal s slovenskimi kandidati na nastop v Tokiu. Kaj jim bo sporočil in kaj reči športnikom, ki so morali spremeniti priprave na najpomembnejše tekmovanje?
"Zagotovil jim bom, da se bomo prihodnje leto srečali v Tokiu. Za to imam dobre dokaze. S kolesarsko dirko po Franciji, z EP v slalomu na divjih vodah, z odprtim prvenstvom ZDA v tenisu in golfu ter drugimi prireditvami imamo dokaze, da se tudi v teh časih da organizirati velika športna tekmovanja. Imamo še nekdaj spodbudnih novic, ki so povezane s hitrimi testi in cepivom, morda celo različnimi cepivi. To bi zelo pomagalo pri organizaciji iger v Tokiu."
Kriza je jasno pokazala, da športi, ki so zanimivi za neposredne televizijske prenose, cvetijo, ostalim gre precej slabše. Kaj lahko Mednarodni olimpijski komite, ki seveda združuje tudi te športe, stori na tem področju?
"Za športe, ki so manj zanimivi za klasične televizijske prenose imamo odlično digitalno platformo, t.i. olimpijski kanal. Tam lahko neposredno spremljate veliko športih dogodkov. Sicer pa bi rad poudaril, da zdaj dajemo veliki olimpijski oder na razpolago že 33 športom. Na tem največjem tekmovanju, jih lahko spremlja ves svet. Olimpijske igre prek televizije spremlja več kot polovica svetovnega prebivalstva. Za športnike, ki tekmujejo v manj izpostavljenih panogah, je to izjemna priložnost … Glede na to, da tudi sam prihajam iz manj popularnega športa, vem o čem govorim."
Kdo bo zadnja oseba, ki bo prižgala zeleno luč za olimpijske igre v Tokiu?
"Takšno odločitev lahko sprejmeš le po usklajevanju z ostalimi. Teoretično ima seveda Mednarodni olimpijski komite možnost, da dokončno reče 'ja' ali 'ne'. Ampak kot rečeno: tako je le v teoriji. Do sedaj smo se glede vsega posvetovali in odločili skupaj z Japonsko. Tudi glede preložitve iger. Pri vseh ukrepih za preprečevanje širjenja covida 19 in organizacijskih odločitvah se posvetujemo z organizacijskim odborom, tudi novi predsednik japonske vlade je enako predan uspehu iger kot nekdanji premier. Svetujejo nam vrhunski znanstveniki, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, tako da se bomo odločili dobro informirani."
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden
Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".
Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov
Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?
Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih
Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".
Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč. Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Neveljaven email naslov