Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izzivi koronskega študijskega leta

30.09.2020

Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.

Jutri se pričenja novo študijsko leto, ki s seboj prinaša hibridni in kombinirani način študija. Kakšne izzive takšen način študija prinaša s seboj?

V prostorih visokošolskih zavodov je treba zagotavljati fizično razdaljo najmanj metra in pol. V skupnih prostorih, pri hoji, v sanitarijah priporočamo uporabo maske za študente, študentke in zaposlene. V predavalnici, ko študenti sedijo na zahtevani fizični razdalji, lahko masko odložijo. V primeru, ko se jim predavatelj ali drug slušatelj približa, si nadenejo masko. Med vsako menjavo študentov v predavalnici je treba prostor prezračiti in razkužiti površine, ki se jih uporabniki dotikajo. - izsek Smernic za izvedbo študija v zimskem semestru v študijskem letu 2020/2021, ki jih 16. septembra objavili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport

V poletnem semestru študijskega leta 2019/2020 je študij zaradi epidemije koronavirusne bolezni potekal na daljavo. Čeprav so si tak način študija mnogi že dalj časa želeli, pa so se v mesecih, ko je študij potekal izključno na daljavo, pokazale številne pomanjkljivosti. Novo študijsko leto, ki se pričenja jutri, predvideva hibridni in kombinirani model. Pri hibridnem modelu bo v predavalnici prisoten del študentov, del študentov pa bo ta ista predavanja spremljal na daljavo. Kombiniran model predvideva, da bodo na delu študijskih obveznosti na fakulteti prisotni vsi študenti iz skupine, del študijskih obveznosti pa bo potekal na daljavo.

"Profesor je zelo omejen glede tega, kaj lahko počne v predavalnici, da lahko ohranja stik tudi s tistimi, ki niso tam. Mikrofoni niso povsod, kamera ima samo nek zorni kot. To bo nek zanimiv eksperiment tega hibridnega modela." - izr. prof. dr. Marko Radovan, Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani

S študijem na daljavo, ko sta za opravljanje obveznosti nujna pripomočka vsaj računalnik in internetna povezava, so se mladi znašli v paradoksu. Stroka jih ves čas opozarja, naj ne preživljajo preveč časa za računalniki in na različnih družabnih omrežjih, zdaj pa to predstavlja nujo za opravljanje študijskih obveznosti in doseganje izobrazbe.

"Študenti so veliko časa preživeli pred računalniki. Cel študij je potekal preko računalnika, vse študijske obveznosti so morali delati pred računalniki, prek računalnika so pisali izpite, potem pa so se še družili preko računalnika." - asist. Kaja Hacin Beyazoglu, Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani

Pomemben vidik šolanja je tudi izgradnja psihosocialnih odnosov in izgradnja socialne mreže. Sploh na fakultetah, ko se začnejo oblikovati akademske skupnosti, ko se študenti začnejo karierno usmerjati, konec koncev pa so povezave s sošolci pomembne že pri opravljanju študijskih obveznosti, saj veliko študijskih programov predvideva tudi projektna dela v skupinah. 

"Z izjemo nekaj sporočil na omrežjih s sošolci nismo imeli poglobljenih odnosov v času samoizolacije. To je mogoče tudi del študijske izkušnje, ki je najbolj nasrkal." - študent Žiga o odnosih s sošolci v času študija na daljavo

Bi lahko e-izobraževanje in študij na daljavo v prihodnosti nadomestila študij, ki poteka ob fizični prisotnosti študentov na fakulteti?

"Že na visokošolskem izobraževanju ugotavljamo, da izobraževanje na daljavo ni oblika, ki bi lahko zamenjala neposredne oblike izobraževanja. Pri e-izobraževanje pa lahko vključujemo tudi kombinirane oblike, ki pa so lahko zelo učinkovite." - izr. prof. dr. Marko Radovan


Vroči mikrofon

1275 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Izzivi koronskega študijskega leta

30.09.2020

Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.

Jutri se pričenja novo študijsko leto, ki s seboj prinaša hibridni in kombinirani način študija. Kakšne izzive takšen način študija prinaša s seboj?

V prostorih visokošolskih zavodov je treba zagotavljati fizično razdaljo najmanj metra in pol. V skupnih prostorih, pri hoji, v sanitarijah priporočamo uporabo maske za študente, študentke in zaposlene. V predavalnici, ko študenti sedijo na zahtevani fizični razdalji, lahko masko odložijo. V primeru, ko se jim predavatelj ali drug slušatelj približa, si nadenejo masko. Med vsako menjavo študentov v predavalnici je treba prostor prezračiti in razkužiti površine, ki se jih uporabniki dotikajo. - izsek Smernic za izvedbo študija v zimskem semestru v študijskem letu 2020/2021, ki jih 16. septembra objavili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport

V poletnem semestru študijskega leta 2019/2020 je študij zaradi epidemije koronavirusne bolezni potekal na daljavo. Čeprav so si tak način študija mnogi že dalj časa želeli, pa so se v mesecih, ko je študij potekal izključno na daljavo, pokazale številne pomanjkljivosti. Novo študijsko leto, ki se pričenja jutri, predvideva hibridni in kombinirani model. Pri hibridnem modelu bo v predavalnici prisoten del študentov, del študentov pa bo ta ista predavanja spremljal na daljavo. Kombiniran model predvideva, da bodo na delu študijskih obveznosti na fakulteti prisotni vsi študenti iz skupine, del študijskih obveznosti pa bo potekal na daljavo.

"Profesor je zelo omejen glede tega, kaj lahko počne v predavalnici, da lahko ohranja stik tudi s tistimi, ki niso tam. Mikrofoni niso povsod, kamera ima samo nek zorni kot. To bo nek zanimiv eksperiment tega hibridnega modela." - izr. prof. dr. Marko Radovan, Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani

S študijem na daljavo, ko sta za opravljanje obveznosti nujna pripomočka vsaj računalnik in internetna povezava, so se mladi znašli v paradoksu. Stroka jih ves čas opozarja, naj ne preživljajo preveč časa za računalniki in na različnih družabnih omrežjih, zdaj pa to predstavlja nujo za opravljanje študijskih obveznosti in doseganje izobrazbe.

"Študenti so veliko časa preživeli pred računalniki. Cel študij je potekal preko računalnika, vse študijske obveznosti so morali delati pred računalniki, prek računalnika so pisali izpite, potem pa so se še družili preko računalnika." - asist. Kaja Hacin Beyazoglu, Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani

Pomemben vidik šolanja je tudi izgradnja psihosocialnih odnosov in izgradnja socialne mreže. Sploh na fakultetah, ko se začnejo oblikovati akademske skupnosti, ko se študenti začnejo karierno usmerjati, konec koncev pa so povezave s sošolci pomembne že pri opravljanju študijskih obveznosti, saj veliko študijskih programov predvideva tudi projektna dela v skupinah. 

"Z izjemo nekaj sporočil na omrežjih s sošolci nismo imeli poglobljenih odnosov v času samoizolacije. To je mogoče tudi del študijske izkušnje, ki je najbolj nasrkal." - študent Žiga o odnosih s sošolci v času študija na daljavo

Bi lahko e-izobraževanje in študij na daljavo v prihodnosti nadomestila študij, ki poteka ob fizični prisotnosti študentov na fakulteti?

"Že na visokošolskem izobraževanju ugotavljamo, da izobraževanje na daljavo ni oblika, ki bi lahko zamenjala neposredne oblike izobraževanja. Pri e-izobraževanje pa lahko vključujemo tudi kombinirane oblike, ki pa so lahko zelo učinkovite." - izr. prof. dr. Marko Radovan


30.07.2019

Kako nam bodo čedalje pogostejši vročinski valovi krojili življenje?

Tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, se bodo po napovedih meteorologov do leta 2050 podvojili. Kako nam bodo krojili življenje v prihodnje in zakaj postajajo vse bolj tudi javnozdravstveni problem? Pojasnjuje klimatolog Gregor Vertačnik.


23.07.2019

Turisti, pojdite domov

Pred svetovnim, evropskim in slovenskim turizmom je veliko izzivov, eden izmed njih je tudi čezmerni ali pretirani turizem, razlaga dr. Tanja Mihalič z ekonomske fakultete. Nezadovoljstvo turistov in domačinov zaradi pretirano visokih cen v poletni sezoni pa opisuje Toni Turčinov, župan hrvaške občine Murter-Kornati. Pred kratkim je o tem na Facebooku objavil zapis, ki je odmeval daleč naokrog.


17.07.2019

Miti o alkoholu

Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.


16.07.2019

Mešanje kart na evropskem parketu

Glavna tema plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta bo glasovanje o potrditvi kandidatke za predsednico Evropske komisije – Ursule von der Layen. Kako se mešajo karte slaba dva meseca po evropskih volitvah, kaj bi (ne)izvolitev pomenila za Slovenijo ter njene interese in kateri so prednostni izzivi, ki čakajo evropske institucije v novem mandatu?


09.07.2019

Poletna šola EF v Ljubljani, stičišče vzhoda in zahoda

Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.


02.07.2019

Plastika naša vsakdanja

Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja. Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin in kdo so “velikih plastičnih pet” – z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja, dr. Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter Saro Neubauer, ki je posnela dokumentarec Cena plastike. Pripravila: Maja Stepančič


18.06.2019

Ogledalo podnebnega semaforja

Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. Kako kažejo projekcije in kakšne luči svetijo na lokalnih podnebnih semaforjih ter kako lahko Slovenija s svojimi ukrepi vpliva na globalni ravni?


11.06.2019

Tovarne prihodnosti: Pametne, a ne brez človeka

Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje? Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).


04.06.2019

Kdo se resnično boji cepiv

Cepiva so postala žrtev svojega lastnega uspeha. Ko nalezljivih bolezni ne vidimo več na cesti, mislimo, da smo jih izkoreninili, pravi dr. Andrea Grignolio, profesor zgodovine medicine in bioetike na italijanski univerzi San Raffaele v Milanu, čeprav se nalezljive bolezni v nižji precepljenosti populacije spet pojavijo. Zakaj je torej kljub velikemu uspehu cepiv v zadnjih letih vse več odpora do njih, kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja, kdo so naturalisti in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet in družabna omrežja, povesta dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.


28.05.2019

Boštjan Gorjup

Združenje Manager ob 30. obletnici poudarja spreminjajočo se vlogo menedžmenta, potrebne kompetence in doseganje dobrih rezultatov na pravi način. Z Boštjanom Gorjupom, direktorjem podjetja BSH - Hišni aparati, smo govorili tudi o veščinah in poklicih prihodnosti, soočanju z demografsko sliko ter kadrovskih in plačnih izzivih slovenskega gospodarstva.


21.05.2019

GDPR – leto pozneje

Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.


14.05.2019

Po labirintih Evropskega parlamenta

O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.


07.05.2019

Slavoj Žižek in Srećko Horvat: Pod nebesi je velik nered

Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.


16.04.2019

Rezultati in izzivi evropske zunanje politike

Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?


09.04.2019

Slovenska knjiga: butična dejavnost ali družbena teža?

Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.


02.04.2019

Demografija in demagogija

Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.


26.03.2019

Prihodnost Katalonije

Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).


12.03.2019

Ljubljana daje zatočišče preganjani novinarki

Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”


05.03.2019

V Sloveniji imamo 356 priimkov Pust, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof

Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.


26.02.2019

S peticijo se da reševati življenja

So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.


Stran 21 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov