Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Register raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covida 19 na rakava obolenja, kaže, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov
V okviru Registra raka Republike Slovenije zbirajo podatke o rakavih obolenjih že 70 let, kar omogoča tudi spremljanje, ali se je v obdobju epidemije covida 19 število diagnosticiranih in njihova obravnava kaj spremenila. Vodja registra prof. dr. Vesna Zadnik iz Onkološkega inštituta pravi, da se je, čeprav se onkologija ni zapirala, v aprilu in delno tudi v maju število obolelih oziroma obravnavanih vseeno zmanjšalo. Na nekaterih lokacijah tudi do 30 odstotkov.
"Zmanjšalo se je tako število prvonapotenih kot tudi bolnikov, ki so prihajali na kontrolni pregled. V aprilu se je tako na primer popolnoma prenehalo napotovanje na onkološko genetsko svetovanje."
Za onkologijo se sistem ob prvem valu ni ustavil in, kot ugotavlja Vesna Zadnik, so se spomladi naučili, da ni dobro zapirati celotnega zdravstvenega sistema. Kristina Modic iz slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom Onkonet v tem obdobju tudi opaža, da so imeli bolniki težave predvsem pri dostopu do osebnega zdravnika. Še posebej je bilo to izrazito spomladi med karanteno, vendar se stanje tudi po tem ni bistveno izboljšalo.
"Še vedno prihajajo pritožbe na račun slabe dostopnosti. Naši bolniki so predvsem hendikepirani starejši ljudje, ki ne znajo uporabljati novih informacijskih tehnologij in so vezani na telefone. Klicali so v nedogled in včasih jim ni uspelo priklicati svojega zdravnika. Človek je lahko zelo bolan, zato potrebuje osebni stik z zdravnikom. Ne glede na slabo epidemiološko sliko je treba bolnikom omogočiti boljši dostop."
Da je boljša dostopnost do osebnega zdravnika res nujno potrebna, kaže tudi primer mlade ženske, ki si je zatipala bulico v dojki. Ker je bil čas ukrepov in slabše dostopnosti do osebnega zdravnika, kar mesec in pol ni dobila napotnice za nadaljnjo obravnavo v ambulanti za bolezni dojk. "Vsi pa vemo, kaj pomeni, če se diagnostika tako dolgo vleče. Bolezen lahko preide v višje stadije, zdravljenje je bolj naporno, lahko pa tudi manj uspešno," še doda Kristina Modic.
V Sloveniji za rakom vsako leto na novo zboli približno 15.000 ljudi. Ta številka pa se vsako leto še poveča za približno dva odstotka.
"Kot sistem in družba se moramo zavedati, da imamo ob manjšem deležu okuženih s covidom 19 med nami še veliko število drugih bolezni in bolnikov. Tudi tistih, ki umirajo." – Vesna Zadnik
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Register raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covida 19 na rakava obolenja, kaže, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov
V okviru Registra raka Republike Slovenije zbirajo podatke o rakavih obolenjih že 70 let, kar omogoča tudi spremljanje, ali se je v obdobju epidemije covida 19 število diagnosticiranih in njihova obravnava kaj spremenila. Vodja registra prof. dr. Vesna Zadnik iz Onkološkega inštituta pravi, da se je, čeprav se onkologija ni zapirala, v aprilu in delno tudi v maju število obolelih oziroma obravnavanih vseeno zmanjšalo. Na nekaterih lokacijah tudi do 30 odstotkov.
"Zmanjšalo se je tako število prvonapotenih kot tudi bolnikov, ki so prihajali na kontrolni pregled. V aprilu se je tako na primer popolnoma prenehalo napotovanje na onkološko genetsko svetovanje."
Za onkologijo se sistem ob prvem valu ni ustavil in, kot ugotavlja Vesna Zadnik, so se spomladi naučili, da ni dobro zapirati celotnega zdravstvenega sistema. Kristina Modic iz slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom Onkonet v tem obdobju tudi opaža, da so imeli bolniki težave predvsem pri dostopu do osebnega zdravnika. Še posebej je bilo to izrazito spomladi med karanteno, vendar se stanje tudi po tem ni bistveno izboljšalo.
"Še vedno prihajajo pritožbe na račun slabe dostopnosti. Naši bolniki so predvsem hendikepirani starejši ljudje, ki ne znajo uporabljati novih informacijskih tehnologij in so vezani na telefone. Klicali so v nedogled in včasih jim ni uspelo priklicati svojega zdravnika. Človek je lahko zelo bolan, zato potrebuje osebni stik z zdravnikom. Ne glede na slabo epidemiološko sliko je treba bolnikom omogočiti boljši dostop."
Da je boljša dostopnost do osebnega zdravnika res nujno potrebna, kaže tudi primer mlade ženske, ki si je zatipala bulico v dojki. Ker je bil čas ukrepov in slabše dostopnosti do osebnega zdravnika, kar mesec in pol ni dobila napotnice za nadaljnjo obravnavo v ambulanti za bolezni dojk. "Vsi pa vemo, kaj pomeni, če se diagnostika tako dolgo vleče. Bolezen lahko preide v višje stadije, zdravljenje je bolj naporno, lahko pa tudi manj uspešno," še doda Kristina Modic.
V Sloveniji za rakom vsako leto na novo zboli približno 15.000 ljudi. Ta številka pa se vsako leto še poveča za približno dva odstotka.
"Kot sistem in družba se moramo zavedati, da imamo ob manjšem deležu okuženih s covidom 19 med nami še veliko število drugih bolezni in bolnikov. Tudi tistih, ki umirajo." – Vesna Zadnik
Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?
Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom.
Pred kratkim je minilo dve leti od začetka vojne v Ukrajini, čez nekaj dni bo pol leta, kar poteka genocidna vojna na območju Gaze in na drugih palestinskih območjih. Človeku, ki vojne še ni izkusil, so vsakodnevno ubijanje, strah, negotovost, izgube bližnjih, tudi begunstvo, v resnici nepredstavljivi: če jih mora izkusiti otrok, še toliko bolj.
Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.
10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal.
Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?
Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat?
Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?
Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.
V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?
Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?
Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.
Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?
Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba?
Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.
V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.
Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.
Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.
Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.
Neveljaven email naslov