Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Register raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covida 19 na rakava obolenja, kaže, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov
V okviru Registra raka Republike Slovenije zbirajo podatke o rakavih obolenjih že 70 let, kar omogoča tudi spremljanje, ali se je v obdobju epidemije covida 19 število diagnosticiranih in njihova obravnava kaj spremenila. Vodja registra prof. dr. Vesna Zadnik iz Onkološkega inštituta pravi, da se je, čeprav se onkologija ni zapirala, v aprilu in delno tudi v maju število obolelih oziroma obravnavanih vseeno zmanjšalo. Na nekaterih lokacijah tudi do 30 odstotkov.
"Zmanjšalo se je tako število prvonapotenih kot tudi bolnikov, ki so prihajali na kontrolni pregled. V aprilu se je tako na primer popolnoma prenehalo napotovanje na onkološko genetsko svetovanje."
Za onkologijo se sistem ob prvem valu ni ustavil in, kot ugotavlja Vesna Zadnik, so se spomladi naučili, da ni dobro zapirati celotnega zdravstvenega sistema. Kristina Modic iz slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom Onkonet v tem obdobju tudi opaža, da so imeli bolniki težave predvsem pri dostopu do osebnega zdravnika. Še posebej je bilo to izrazito spomladi med karanteno, vendar se stanje tudi po tem ni bistveno izboljšalo.
"Še vedno prihajajo pritožbe na račun slabe dostopnosti. Naši bolniki so predvsem hendikepirani starejši ljudje, ki ne znajo uporabljati novih informacijskih tehnologij in so vezani na telefone. Klicali so v nedogled in včasih jim ni uspelo priklicati svojega zdravnika. Človek je lahko zelo bolan, zato potrebuje osebni stik z zdravnikom. Ne glede na slabo epidemiološko sliko je treba bolnikom omogočiti boljši dostop."
Da je boljša dostopnost do osebnega zdravnika res nujno potrebna, kaže tudi primer mlade ženske, ki si je zatipala bulico v dojki. Ker je bil čas ukrepov in slabše dostopnosti do osebnega zdravnika, kar mesec in pol ni dobila napotnice za nadaljnjo obravnavo v ambulanti za bolezni dojk. "Vsi pa vemo, kaj pomeni, če se diagnostika tako dolgo vleče. Bolezen lahko preide v višje stadije, zdravljenje je bolj naporno, lahko pa tudi manj uspešno," še doda Kristina Modic.
V Sloveniji za rakom vsako leto na novo zboli približno 15.000 ljudi. Ta številka pa se vsako leto še poveča za približno dva odstotka.
"Kot sistem in družba se moramo zavedati, da imamo ob manjšem deležu okuženih s covidom 19 med nami še veliko število drugih bolezni in bolnikov. Tudi tistih, ki umirajo." – Vesna Zadnik
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Register raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covida 19 na rakava obolenja, kaže, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov
V okviru Registra raka Republike Slovenije zbirajo podatke o rakavih obolenjih že 70 let, kar omogoča tudi spremljanje, ali se je v obdobju epidemije covida 19 število diagnosticiranih in njihova obravnava kaj spremenila. Vodja registra prof. dr. Vesna Zadnik iz Onkološkega inštituta pravi, da se je, čeprav se onkologija ni zapirala, v aprilu in delno tudi v maju število obolelih oziroma obravnavanih vseeno zmanjšalo. Na nekaterih lokacijah tudi do 30 odstotkov.
"Zmanjšalo se je tako število prvonapotenih kot tudi bolnikov, ki so prihajali na kontrolni pregled. V aprilu se je tako na primer popolnoma prenehalo napotovanje na onkološko genetsko svetovanje."
Za onkologijo se sistem ob prvem valu ni ustavil in, kot ugotavlja Vesna Zadnik, so se spomladi naučili, da ni dobro zapirati celotnega zdravstvenega sistema. Kristina Modic iz slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom Onkonet v tem obdobju tudi opaža, da so imeli bolniki težave predvsem pri dostopu do osebnega zdravnika. Še posebej je bilo to izrazito spomladi med karanteno, vendar se stanje tudi po tem ni bistveno izboljšalo.
"Še vedno prihajajo pritožbe na račun slabe dostopnosti. Naši bolniki so predvsem hendikepirani starejši ljudje, ki ne znajo uporabljati novih informacijskih tehnologij in so vezani na telefone. Klicali so v nedogled in včasih jim ni uspelo priklicati svojega zdravnika. Človek je lahko zelo bolan, zato potrebuje osebni stik z zdravnikom. Ne glede na slabo epidemiološko sliko je treba bolnikom omogočiti boljši dostop."
Da je boljša dostopnost do osebnega zdravnika res nujno potrebna, kaže tudi primer mlade ženske, ki si je zatipala bulico v dojki. Ker je bil čas ukrepov in slabše dostopnosti do osebnega zdravnika, kar mesec in pol ni dobila napotnice za nadaljnjo obravnavo v ambulanti za bolezni dojk. "Vsi pa vemo, kaj pomeni, če se diagnostika tako dolgo vleče. Bolezen lahko preide v višje stadije, zdravljenje je bolj naporno, lahko pa tudi manj uspešno," še doda Kristina Modic.
V Sloveniji za rakom vsako leto na novo zboli približno 15.000 ljudi. Ta številka pa se vsako leto še poveča za približno dva odstotka.
"Kot sistem in družba se moramo zavedati, da imamo ob manjšem deležu okuženih s covidom 19 med nami še veliko število drugih bolezni in bolnikov. Tudi tistih, ki umirajo." – Vesna Zadnik
Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.
V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Neveljaven email naslov