Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, je povedala, da med epidemijo med anketiranjem naletijo na ljudi, ki so osamljeni in v stiskah. ''Naša naloga je, da prisluhnemo tudi njihovim težavam.'' Strinja se s trditvijo, da se med epidemijo spreminjamo.
''Ni pa nujno, da bodo te spremembe ostale, saj se navade in stališča težko spreminjajo. V Sloveniji smo zelo prilagodljivi, večina ukrepe vlade sprejema, hkrati pa se podpora vladi manjša.''
Raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih mesecih, kažejo, da ljudje bolj cenijo tisto, kar imajo, povečuje se delež populacije, ki jim veliko pomeni zdrav način življenja. Skoraj polovica tistih, ki delajo na domu, ne čuti želje in potrebe, da bi se vrnila v svoje delovno okolje. Spletno nakupovanje se je zelo povečalo, postajamo pa tudi bolj pesimistični, pripoveduje Janja Božič Marolt, ki dodaja, "da ima epidemija poleg negativnih tudi vrsto pozitivnih učinkov".
''Splet ni več vzporedni svet, ampak za marsikoga postaja primarni svet, v katerem se skrivajo pasti zaradi pomanjkanja osebnih stikov, zapiranja med štiri stene in v balončke istomislečih.''
''Zanimivo je, da smo v Sloveniji pripravljeni žrtvovati svobodo na račun zdravja. Le manjšinski delež populacije se zaveda, da se s tem posega v osnovne človekove pravice.''
Janja Božič Marolt si želi, da bi v tej krizi postali boljši ljudje s posluhom za sočloveka. ''Zgodovina nas uči, da ne preživijo vedno najpametnejši, ampak najprilagodljivejši.''
''Ko se bo epidemija končala, bomo zagotovo drugačni, kot smo bili pred njo,'' pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon, ki izvaja raziskavi Ogledalo Slovenije in Nova normalnost. Kaj so ugotovili pri meritvah zaupanja javnosti v ustanove, poklice, vidne posameznike (Ogledalo Slovenije)?
''V prvem valu smo zaznali pozitivno spremembo pri zaupanju v vlado, kar me v razmerah, kakršne so bile spomladi, ni presenetilo, saj je bilo to naše edino upanje. Tudi posamezniki so imeli na začetku visoko zaupanje.''
"Če zaupanje pade, ga je zelo težko spet pridobiti," poudarja Andraž Zorko, ki omenja tudi pojav estradnikov, ki so čez noč postali nekakšni doktorji epidemilogije.
''Zaupanje v vplivneže, ki jih ne bom imenoval, ker jih ne želim dodatno promovirati, ni tako majhno, kot si nekateri mislijo. Taki kvazistrokovnjaki se lahko pojavijo le takrat, ko je izgubljeno zaupanje v stroko in politiko, kar se je pri nas očitno zgodilo. Avtoritete so zatajile.''
''Veliko je tudi takih, ki ne zaupajo nikomur,'' razlaga Andraž Zorko. ''To je kar srhljivo visok odstotek. Vsak šesti anketirani ne verjame nikomur na seznamu. Če že, pa morda kateremu izmed teh namišljenih strokovnjakov. Zato pa je pojav nespoštovanja ukrepov tako pogost.''
Andraža Zorka skrbi ustvarjanje lažnih prepričanj, da nam gre na bolje, ker smo pretirano osredotočeni na število okužb, ki pada zaradi tega, ker so pred kratkim spremenili kriterije za testiranje. Opozarja pa tudi na to, da je epidemija asimetrična. Nekateri so zaradi nje zelo prizadeti, drugi pa celo prosperirajo. Epidemija bo povzročila globoke spremembe v družbi, razmerja med družbenimi skupinami se bodo spremenila, napoveduje Zorko, ki je povedal še, da je med ljudmi prisoten strah, ki se povečuje. ''Dve tretjini vprašanih doživlja te razmere izrazito negativno.''
O vplivu epidemije na sočloveka so takole misli strnili mimoidoče in mimoidoči na ulici.
"Ta virus je preizkušnja za vse nas. Če imam slab dan, grem na sprehod, počoham domače živali, delati je treba na sebi, da si miren. Če si zadovoljen s seboj, si zadovoljen tudi s svetom."
"Več berem, veliko hodim. Ta mesec sva prehodila tristo kilometrov ..."
"Prepričana sem, da se nam bodo poznale posledice, enim bolj, drugim manj. Ko gledam kakšne stare posnetke na televiziji, me kar zmrazi, ko vidim množico ljudi. Še lep čas se ne bomo znebili tega. Najbolj me je prizadelo, ker se ne morem objemati, ker se zelo rada objemam. Postali smo tudi netolerantni."
"Veselim se obdobja po epidemiji. Mislim, da bomo vsi hlastali po novem življenju in novih priložnostih. Moramo biti optimisti, čeprav zdaj niso enostavni časi."
"Vsak sedi v svojem kotu in gleda le zase. Kot družba lahko preživimo le, če imamo skupne cilje, da se posameznik v tej skupnosti vidi in najde."
"Prijateljice nisem poklicala od poletja. Prej sva bili vedno skupaj. Počutim se, kot bi bila v nekakšni narkozi. Vse mi je napor, kar ni nujno."
"Tisti, ki so dobri, bodo še boljši. Sodelovanje je naša prihodnost, ne pa egoizem. Denar ni vse. Je veliko, ni pa vse."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, je povedala, da med epidemijo med anketiranjem naletijo na ljudi, ki so osamljeni in v stiskah. ''Naša naloga je, da prisluhnemo tudi njihovim težavam.'' Strinja se s trditvijo, da se med epidemijo spreminjamo.
''Ni pa nujno, da bodo te spremembe ostale, saj se navade in stališča težko spreminjajo. V Sloveniji smo zelo prilagodljivi, večina ukrepe vlade sprejema, hkrati pa se podpora vladi manjša.''
Raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih mesecih, kažejo, da ljudje bolj cenijo tisto, kar imajo, povečuje se delež populacije, ki jim veliko pomeni zdrav način življenja. Skoraj polovica tistih, ki delajo na domu, ne čuti želje in potrebe, da bi se vrnila v svoje delovno okolje. Spletno nakupovanje se je zelo povečalo, postajamo pa tudi bolj pesimistični, pripoveduje Janja Božič Marolt, ki dodaja, "da ima epidemija poleg negativnih tudi vrsto pozitivnih učinkov".
''Splet ni več vzporedni svet, ampak za marsikoga postaja primarni svet, v katerem se skrivajo pasti zaradi pomanjkanja osebnih stikov, zapiranja med štiri stene in v balončke istomislečih.''
''Zanimivo je, da smo v Sloveniji pripravljeni žrtvovati svobodo na račun zdravja. Le manjšinski delež populacije se zaveda, da se s tem posega v osnovne človekove pravice.''
Janja Božič Marolt si želi, da bi v tej krizi postali boljši ljudje s posluhom za sočloveka. ''Zgodovina nas uči, da ne preživijo vedno najpametnejši, ampak najprilagodljivejši.''
''Ko se bo epidemija končala, bomo zagotovo drugačni, kot smo bili pred njo,'' pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon, ki izvaja raziskavi Ogledalo Slovenije in Nova normalnost. Kaj so ugotovili pri meritvah zaupanja javnosti v ustanove, poklice, vidne posameznike (Ogledalo Slovenije)?
''V prvem valu smo zaznali pozitivno spremembo pri zaupanju v vlado, kar me v razmerah, kakršne so bile spomladi, ni presenetilo, saj je bilo to naše edino upanje. Tudi posamezniki so imeli na začetku visoko zaupanje.''
"Če zaupanje pade, ga je zelo težko spet pridobiti," poudarja Andraž Zorko, ki omenja tudi pojav estradnikov, ki so čez noč postali nekakšni doktorji epidemilogije.
''Zaupanje v vplivneže, ki jih ne bom imenoval, ker jih ne želim dodatno promovirati, ni tako majhno, kot si nekateri mislijo. Taki kvazistrokovnjaki se lahko pojavijo le takrat, ko je izgubljeno zaupanje v stroko in politiko, kar se je pri nas očitno zgodilo. Avtoritete so zatajile.''
''Veliko je tudi takih, ki ne zaupajo nikomur,'' razlaga Andraž Zorko. ''To je kar srhljivo visok odstotek. Vsak šesti anketirani ne verjame nikomur na seznamu. Če že, pa morda kateremu izmed teh namišljenih strokovnjakov. Zato pa je pojav nespoštovanja ukrepov tako pogost.''
Andraža Zorka skrbi ustvarjanje lažnih prepričanj, da nam gre na bolje, ker smo pretirano osredotočeni na število okužb, ki pada zaradi tega, ker so pred kratkim spremenili kriterije za testiranje. Opozarja pa tudi na to, da je epidemija asimetrična. Nekateri so zaradi nje zelo prizadeti, drugi pa celo prosperirajo. Epidemija bo povzročila globoke spremembe v družbi, razmerja med družbenimi skupinami se bodo spremenila, napoveduje Zorko, ki je povedal še, da je med ljudmi prisoten strah, ki se povečuje. ''Dve tretjini vprašanih doživlja te razmere izrazito negativno.''
O vplivu epidemije na sočloveka so takole misli strnili mimoidoče in mimoidoči na ulici.
"Ta virus je preizkušnja za vse nas. Če imam slab dan, grem na sprehod, počoham domače živali, delati je treba na sebi, da si miren. Če si zadovoljen s seboj, si zadovoljen tudi s svetom."
"Več berem, veliko hodim. Ta mesec sva prehodila tristo kilometrov ..."
"Prepričana sem, da se nam bodo poznale posledice, enim bolj, drugim manj. Ko gledam kakšne stare posnetke na televiziji, me kar zmrazi, ko vidim množico ljudi. Še lep čas se ne bomo znebili tega. Najbolj me je prizadelo, ker se ne morem objemati, ker se zelo rada objemam. Postali smo tudi netolerantni."
"Veselim se obdobja po epidemiji. Mislim, da bomo vsi hlastali po novem življenju in novih priložnostih. Moramo biti optimisti, čeprav zdaj niso enostavni časi."
"Vsak sedi v svojem kotu in gleda le zase. Kot družba lahko preživimo le, če imamo skupne cilje, da se posameznik v tej skupnosti vidi in najde."
"Prijateljice nisem poklicala od poletja. Prej sva bili vedno skupaj. Počutim se, kot bi bila v nekakšni narkozi. Vse mi je napor, kar ni nujno."
"Tisti, ki so dobri, bodo še boljši. Sodelovanje je naša prihodnost, ne pa egoizem. Denar ni vse. Je veliko, ni pa vse."
Koronavirusna različica omikron je vnesla nove neznanke v že tako nenehno spreminjajoč se sistem protikoronskih ukrepov, sploh ker je vse več dokazov, da je zaščita s cepivi tudi pred različico delta precej skromnejša od pričakovanj. Prav tako nam hitro naraščajoče številke novookuženih v vzorno precepljenih državah kažejo, da se na delež precepljenosti ne moremo zanašati. Kako torej naprej? Kdaj bo veljavnost statusa polno cepljenih omejena? Kakšna bo cepilna politika? Nam je bližje ideja o obveznem cepljenju ali spodbuda k cepljenju otrok? Sta cepljenje, predvsem pa sistem PCT ob novem sevu in vse jasnejših opozorilih, da kužnost cepljenih očitno ni zanemarljiva, sploh še rešitev? Odpira PKP 10 vrata v sistem obveznega cepljenja? To so bila vprašanja za vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Bojano Beović.
Poljska je že dlje časa na tnalu evropskih institucij. Sicer razklana poljska družba si v krizi identitete kljub temu želi evropske prihodnosti. Vseeno pa trenutna vlada ne želi opustiti načrtov o popolnem nadzoru sodstva in nadaljevanju zatiranja ženskih pravic. A poljska civilna družba je bolj živa in dejavna kot kadarkoli, želijo si obraniti tako neodvisno sodstvo kot ženske pravice. Zakaj je to dvoje tesno povezano, zakaj vse več mladih uradno zapušča poljsko Cerkev in kaj o vsem tem meni legendarni nobelovec in nekandanji predsednik Lech Wałęsa.
Z letošnjim novembrom se je v Združenih državah Amerike zaokrožilo leto z izrazitim političnimi nabojem. Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Del le-te vse do danes ni sprejel njihovih izidov in Joeja Bidna noče sprejeti kot predsednika ZDA. Poskuse ameriške desnice, da kot glavno grožnjo v Ameriki opredeli leva gibanja, kot so BLM (Življenja temnopoltih štejejo), Antifo in podobna, je na laž postavil 6. januar. V poslopje kongresa so vdrli pretežno beli Američani, med njimi tudi pripadniki skrajno desnih milic. Da ima Amerika nenavadno pisane zakone, zaradi katerih lahko morilec, ki niti ne skriva svojega dejanja, odide iz sodne dvorane nekaznovan, je pokazal primer Kyla Rittenhousa, ki je lani, kot mladoletnik, ki načeloma niti ne bi smel imeti orožja, med protesti v Kenoshi v Wisconsinu s polavtomatsko puško ubil dva človeka in ranil enega. V nedeljo je voznik športnega terenskega avtomobila v Waukeshi prav tako v Wisconsinu zapeljal v predbožično parado in ubil pet ljudi, najmanj 40 pa poškodoval. Od kod ta bes na eni in skorajda nemoč na drugi strani? Dr. Cynthia Miller-Idriss je profesorica sociologije in pedagogike na Ameriški univerzi v Washingtonu, DC, kjer vodi Laboratorij za raziskave ekstremizma in inovacij (PERIL). Njena najnovejša knjiga Sovraštvo v domovini (Hate in the Homeland, Princeton Press, 2021) posega prav v srčiko težave, namreč v taktiko in načine radikalizacije mladih z idejami skrajne desnice. Z dr. Miller-Idriss, ki torej razkriva proces oblikovanja desnih skrajnežev jutrišnjega dne, se pogovarja washingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.
Kako vroč bo naš planet do konca stoletja? Na končani podnebni konferenci v Glasgowu so delegati z vsega sveta sprejeli zaveze, ki predstavljajo napredek v boju proti podnebnim spremembam. A kako velik napredek, so bili cilji konference COP26 doseženi? Bi s sprejetimi ukrepi dvig globalne povprečne temperature lahko toliko omejili, da bi bil planet še primeren za življenje? Ali je šlo za predstavo, na kateri so odločevalci stagnacijo le prebarvali z zeleno barvo? Pogovarjamo se s tremi sogovorniki, ki so že pred konferenco za Vroči mikrofon pojasnili pričakovanja, zdaj pa se bodo odzvali na dosežene dogovore in na tiste, ki so na Škotskem umanjkali. Gosti: meteorolog dr. Žiga Zaplotnik (FMF), dr. Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), pravnik Aljoša Petek (PIC in Mladi za podnebno pravičnost)
Že pred epidemijo je veljalo, da dom za številne ženske žal ni najvarnejše mesto, epidemični ukrepi in njihove posledice pa so nasilju dali velik pospešek. Izgubljajo se prijateljske in družinske socialne mreže, pristojne službe pa imajo nove prioritete ter so predvsem fizično slabše dostopne. Ob izgubi finančne varnosti, vse slabši dostopnosti stanovanj in vse bolj grozeči denarni negotovosti ženske še težje zapustijo tudi najslabše in najbolj nevarne partnerske zveze. Nasilju pa daje bogato rastišče tudi vse bolj prisoten sovražni govor, ki se z vrhov države seli v najnižje pore družbe in močno vpliva tudi na povečanje fizičnega nasilja. Kako je žrtvam nasilja v takih časih sploh mogoče učinkovito pomagati in kako je lahko koristna 24-urna pomoč SOS telefona, ki je dostopna tudi v tujih jezikih? Sogovornici: Dalida Horvat, vodja programa SOS telefon, in Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.
26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone? Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal s podpredsednikom Vrhovnega sodišča doktorjem Miodragom Đordevićem.
Zakaj so se Italijani odločili tako množično cepiti - je bila to posledica lanskih tragičnih mesecev, ko je skoraj kolapsiral zdravstveni sistem, v Italiji pa je mesečno umrlo tudi do 20 tisoč ljudi, so se cepili, da bi se zaščitili ali zato, da bi lahko nemoteno delali? Zakaj je Italija danes zgodba o uspehu, kjer je precepljenih več kot 82 odstotkov prebivalcev nad 12. letom starosti, in kakšni so Italijani po tem letu in pol? Maja Stepančič je obiskala mesti Milano in Codogno v Lombardiji, ki je bila lani najbolj prizadeta. Ob pogovoru z domačini in strokovnjaki poskuša orisati lansko tragično sliko in letošnjo skorajšnjo zmago nad virusom. Sogovorniki so: sveža diplomantka Maria Grazia, študenta Luigi in Gaia, prodajalec sadja Roberto, lastnica lokala Mariella, šest prijateljic iz Codogna in frizer Michele. Poleg tega so zgodbo uspeha italijanske cepilne kampanje opisali še imunolog Sergio Abrignani, novinarka časnika Corriere della Sera Cristina Marrone, na lanski kaos ob prvem primeru covida v Italiji pa sta se spomnila direktor urgence v Codognu Stefano Paglia in vodja oddelka za mentalno zdravje v Codognu Giancarlo Cerveri.
Po objavi videoposnetka nasilja hrvaških policistov se hrvaške oblasti niso mogle več izogniti zanikanju, da na njihovi meji poteka nasilno in nezakonito vračanje beguncev in migrantov v Bosno in Hercegovino. V verigi vračanj pa sodeluje tudi Slovenija. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da gre za sistemsko ravnanje, ki bi se moralo takoj ustaviti. To pa se očitno še ne bo tako hitro zgodilo. Sogovorniki: Gospod D, ki čaka na odločitev o mednarodni zaščiti v Sloveniji, Urša Regvar, PIC, Milena Zajović, Are you Syrious, Malin Björk, članica Evropskega parlamenta. Avtor: Gašper Andrinek
Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva? O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se Jan Grilc pogovarja z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.
Tokratno aktualno temo namenjamo skupnemu avstrijsko-slovenskemu projektu »goMURra«, ki se po treh letih in pol zaključuje novembra. 34 kilometrov je dolg rečni odsek od Šentilja do Radencev, na katerem si Muro delimo z Avstrijci. Meddržavna komisija za skupno upravljanje Drave in Mure deluje sicer še iz časov rajnke Jugoslavije, še posebej uspešno pa se zaradi zglednega odnosa med sosednjima mestecema Gornja Radgona in Bad Radkersburg, to zdaj kaže pri rezultatih projekta »goMURra«. Nedavno si jih je ogledal Damjan Zorc.
V Vročem mikrofonu tokrat o napovedanih podražitvah energentov. Zelo odmevna je bila napoved največjega slovenskega trgovca z energenti Petrola, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že odražajo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Je Slovenija res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije? Z dr. Nevenko Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je pogovarjal Rok Kužel.
Na Fakulteti za socialno raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave izredna profesorica doktorica Jana Mali, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane.
Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!
Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.
Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.
Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.
V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Neveljaven email naslov