Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, je povedala, da med epidemijo med anketiranjem naletijo na ljudi, ki so osamljeni in v stiskah. ''Naša naloga je, da prisluhnemo tudi njihovim težavam.'' Strinja se s trditvijo, da se med epidemijo spreminjamo.
''Ni pa nujno, da bodo te spremembe ostale, saj se navade in stališča težko spreminjajo. V Sloveniji smo zelo prilagodljivi, večina ukrepe vlade sprejema, hkrati pa se podpora vladi manjša.''
Raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih mesecih, kažejo, da ljudje bolj cenijo tisto, kar imajo, povečuje se delež populacije, ki jim veliko pomeni zdrav način življenja. Skoraj polovica tistih, ki delajo na domu, ne čuti želje in potrebe, da bi se vrnila v svoje delovno okolje. Spletno nakupovanje se je zelo povečalo, postajamo pa tudi bolj pesimistični, pripoveduje Janja Božič Marolt, ki dodaja, "da ima epidemija poleg negativnih tudi vrsto pozitivnih učinkov".
''Splet ni več vzporedni svet, ampak za marsikoga postaja primarni svet, v katerem se skrivajo pasti zaradi pomanjkanja osebnih stikov, zapiranja med štiri stene in v balončke istomislečih.''
''Zanimivo je, da smo v Sloveniji pripravljeni žrtvovati svobodo na račun zdravja. Le manjšinski delež populacije se zaveda, da se s tem posega v osnovne človekove pravice.''
Janja Božič Marolt si želi, da bi v tej krizi postali boljši ljudje s posluhom za sočloveka. ''Zgodovina nas uči, da ne preživijo vedno najpametnejši, ampak najprilagodljivejši.''
''Ko se bo epidemija končala, bomo zagotovo drugačni, kot smo bili pred njo,'' pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon, ki izvaja raziskavi Ogledalo Slovenije in Nova normalnost. Kaj so ugotovili pri meritvah zaupanja javnosti v ustanove, poklice, vidne posameznike (Ogledalo Slovenije)?
''V prvem valu smo zaznali pozitivno spremembo pri zaupanju v vlado, kar me v razmerah, kakršne so bile spomladi, ni presenetilo, saj je bilo to naše edino upanje. Tudi posamezniki so imeli na začetku visoko zaupanje.''
"Če zaupanje pade, ga je zelo težko spet pridobiti," poudarja Andraž Zorko, ki omenja tudi pojav estradnikov, ki so čez noč postali nekakšni doktorji epidemilogije.
''Zaupanje v vplivneže, ki jih ne bom imenoval, ker jih ne želim dodatno promovirati, ni tako majhno, kot si nekateri mislijo. Taki kvazistrokovnjaki se lahko pojavijo le takrat, ko je izgubljeno zaupanje v stroko in politiko, kar se je pri nas očitno zgodilo. Avtoritete so zatajile.''
''Veliko je tudi takih, ki ne zaupajo nikomur,'' razlaga Andraž Zorko. ''To je kar srhljivo visok odstotek. Vsak šesti anketirani ne verjame nikomur na seznamu. Če že, pa morda kateremu izmed teh namišljenih strokovnjakov. Zato pa je pojav nespoštovanja ukrepov tako pogost.''
Andraža Zorka skrbi ustvarjanje lažnih prepričanj, da nam gre na bolje, ker smo pretirano osredotočeni na število okužb, ki pada zaradi tega, ker so pred kratkim spremenili kriterije za testiranje. Opozarja pa tudi na to, da je epidemija asimetrična. Nekateri so zaradi nje zelo prizadeti, drugi pa celo prosperirajo. Epidemija bo povzročila globoke spremembe v družbi, razmerja med družbenimi skupinami se bodo spremenila, napoveduje Zorko, ki je povedal še, da je med ljudmi prisoten strah, ki se povečuje. ''Dve tretjini vprašanih doživlja te razmere izrazito negativno.''
O vplivu epidemije na sočloveka so takole misli strnili mimoidoče in mimoidoči na ulici.
"Ta virus je preizkušnja za vse nas. Če imam slab dan, grem na sprehod, počoham domače živali, delati je treba na sebi, da si miren. Če si zadovoljen s seboj, si zadovoljen tudi s svetom."
"Več berem, veliko hodim. Ta mesec sva prehodila tristo kilometrov ..."
"Prepričana sem, da se nam bodo poznale posledice, enim bolj, drugim manj. Ko gledam kakšne stare posnetke na televiziji, me kar zmrazi, ko vidim množico ljudi. Še lep čas se ne bomo znebili tega. Najbolj me je prizadelo, ker se ne morem objemati, ker se zelo rada objemam. Postali smo tudi netolerantni."
"Veselim se obdobja po epidemiji. Mislim, da bomo vsi hlastali po novem življenju in novih priložnostih. Moramo biti optimisti, čeprav zdaj niso enostavni časi."
"Vsak sedi v svojem kotu in gleda le zase. Kot družba lahko preživimo le, če imamo skupne cilje, da se posameznik v tej skupnosti vidi in najde."
"Prijateljice nisem poklicala od poletja. Prej sva bili vedno skupaj. Počutim se, kot bi bila v nekakšni narkozi. Vse mi je napor, kar ni nujno."
"Tisti, ki so dobri, bodo še boljši. Sodelovanje je naša prihodnost, ne pa egoizem. Denar ni vse. Je veliko, ni pa vse."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, je povedala, da med epidemijo med anketiranjem naletijo na ljudi, ki so osamljeni in v stiskah. ''Naša naloga je, da prisluhnemo tudi njihovim težavam.'' Strinja se s trditvijo, da se med epidemijo spreminjamo.
''Ni pa nujno, da bodo te spremembe ostale, saj se navade in stališča težko spreminjajo. V Sloveniji smo zelo prilagodljivi, večina ukrepe vlade sprejema, hkrati pa se podpora vladi manjša.''
Raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih mesecih, kažejo, da ljudje bolj cenijo tisto, kar imajo, povečuje se delež populacije, ki jim veliko pomeni zdrav način življenja. Skoraj polovica tistih, ki delajo na domu, ne čuti želje in potrebe, da bi se vrnila v svoje delovno okolje. Spletno nakupovanje se je zelo povečalo, postajamo pa tudi bolj pesimistični, pripoveduje Janja Božič Marolt, ki dodaja, "da ima epidemija poleg negativnih tudi vrsto pozitivnih učinkov".
''Splet ni več vzporedni svet, ampak za marsikoga postaja primarni svet, v katerem se skrivajo pasti zaradi pomanjkanja osebnih stikov, zapiranja med štiri stene in v balončke istomislečih.''
''Zanimivo je, da smo v Sloveniji pripravljeni žrtvovati svobodo na račun zdravja. Le manjšinski delež populacije se zaveda, da se s tem posega v osnovne človekove pravice.''
Janja Božič Marolt si želi, da bi v tej krizi postali boljši ljudje s posluhom za sočloveka. ''Zgodovina nas uči, da ne preživijo vedno najpametnejši, ampak najprilagodljivejši.''
''Ko se bo epidemija končala, bomo zagotovo drugačni, kot smo bili pred njo,'' pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon, ki izvaja raziskavi Ogledalo Slovenije in Nova normalnost. Kaj so ugotovili pri meritvah zaupanja javnosti v ustanove, poklice, vidne posameznike (Ogledalo Slovenije)?
''V prvem valu smo zaznali pozitivno spremembo pri zaupanju v vlado, kar me v razmerah, kakršne so bile spomladi, ni presenetilo, saj je bilo to naše edino upanje. Tudi posamezniki so imeli na začetku visoko zaupanje.''
"Če zaupanje pade, ga je zelo težko spet pridobiti," poudarja Andraž Zorko, ki omenja tudi pojav estradnikov, ki so čez noč postali nekakšni doktorji epidemilogije.
''Zaupanje v vplivneže, ki jih ne bom imenoval, ker jih ne želim dodatno promovirati, ni tako majhno, kot si nekateri mislijo. Taki kvazistrokovnjaki se lahko pojavijo le takrat, ko je izgubljeno zaupanje v stroko in politiko, kar se je pri nas očitno zgodilo. Avtoritete so zatajile.''
''Veliko je tudi takih, ki ne zaupajo nikomur,'' razlaga Andraž Zorko. ''To je kar srhljivo visok odstotek. Vsak šesti anketirani ne verjame nikomur na seznamu. Če že, pa morda kateremu izmed teh namišljenih strokovnjakov. Zato pa je pojav nespoštovanja ukrepov tako pogost.''
Andraža Zorka skrbi ustvarjanje lažnih prepričanj, da nam gre na bolje, ker smo pretirano osredotočeni na število okužb, ki pada zaradi tega, ker so pred kratkim spremenili kriterije za testiranje. Opozarja pa tudi na to, da je epidemija asimetrična. Nekateri so zaradi nje zelo prizadeti, drugi pa celo prosperirajo. Epidemija bo povzročila globoke spremembe v družbi, razmerja med družbenimi skupinami se bodo spremenila, napoveduje Zorko, ki je povedal še, da je med ljudmi prisoten strah, ki se povečuje. ''Dve tretjini vprašanih doživlja te razmere izrazito negativno.''
O vplivu epidemije na sočloveka so takole misli strnili mimoidoče in mimoidoči na ulici.
"Ta virus je preizkušnja za vse nas. Če imam slab dan, grem na sprehod, počoham domače živali, delati je treba na sebi, da si miren. Če si zadovoljen s seboj, si zadovoljen tudi s svetom."
"Več berem, veliko hodim. Ta mesec sva prehodila tristo kilometrov ..."
"Prepričana sem, da se nam bodo poznale posledice, enim bolj, drugim manj. Ko gledam kakšne stare posnetke na televiziji, me kar zmrazi, ko vidim množico ljudi. Še lep čas se ne bomo znebili tega. Najbolj me je prizadelo, ker se ne morem objemati, ker se zelo rada objemam. Postali smo tudi netolerantni."
"Veselim se obdobja po epidemiji. Mislim, da bomo vsi hlastali po novem življenju in novih priložnostih. Moramo biti optimisti, čeprav zdaj niso enostavni časi."
"Vsak sedi v svojem kotu in gleda le zase. Kot družba lahko preživimo le, če imamo skupne cilje, da se posameznik v tej skupnosti vidi in najde."
"Prijateljice nisem poklicala od poletja. Prej sva bili vedno skupaj. Počutim se, kot bi bila v nekakšni narkozi. Vse mi je napor, kar ni nujno."
"Tisti, ki so dobri, bodo še boljši. Sodelovanje je naša prihodnost, ne pa egoizem. Denar ni vse. Je veliko, ni pa vse."
Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?
Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.
Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje
11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek
Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.
Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.
V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.
Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.
Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.
Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem pričajo aktualna poročila v naših dnevno-informativnih oddajah. Kako pa je do teh razmer pravzaprav prišlo, kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Gašper Andrinek je pred Vroči mikrofon povabil strokovnjaka za Bližnji vzhod dr. Primoža Šterbenca.
Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Regionalni direktor WHO za Evropo o strategijah za dvig precepljenosti v Evropi predvsem v luči nagovarjanja tistih, ki dvomijo o cepivih in tudi o še vedno odprtih neznankah, povezanih s covidom-19.
Človekoljubne organizacije, ki se podrobno ukvarjajo z nadzorom delovanja oblasti mejnih držav Evropske unije, že dolgo opozarjajo na nezakonite načine zavračanja beguncev in migrantov. Pri tako imenovanih "pushbackih" še posebej izstopa Grčija, ki to ves čas vztrajno zanika in trdi, da gre za turško propagando. Obtožb pa je bila deležna tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, ki je del svojih sil preusmerila na mejo med Litvo in Belorusijo, kjer so v zadnjih tednih zaznali več nezakonitih prehodov meja. Gre pri tem samo za politično igro Belorusije po zgledu Turčije? Kakšne so razmere beguncev in migrantov na mejah Evropske unije? Sogovorniki: Vlasta Jeseničnik, Igor Jurič in Marcus Engler. Avtor: Gašper Andrinek.
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
Valentin Inzko končuje 12-letni mandat visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovíni. Avstrijski diplomat poudarja, da bi Evropska unija v regiji lahko naredila več: "Če je nekaj predaleč, je to bolj fatamorgana kot perspektiva." Govoril je tudi o nevarnem odpiranju Pandorine skrinjice, spreminjanju mej in o tem, česa bi se lahko naučili od Tirolske.
O tem, kako nam vlada birokracija in kako se ji lahko upremo, smo se pogovarjali z dr. Rogerjem Berkowitzem, profesorjem politike, filozofije in človekovih pravic na Bard kolidžu v New Yorku in ustanoviteljem Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt. V pogovoru je pojasnil tudi, zakaj še za najmanjšo stvar, ki jo moramo urejati pri pristojnem organu, porabimo ogromno časa in energije in zakaj v teh situacijah tako težko najdemo ustreznega sogovornika.
Projektanti so odgovorni za izdelavo projektne dokumentacije novogradnje. To nalogo pri nas po večini opravljajo arhitekti. Z novim gradbenim zakonom, ki ga je vlada že potrdila in ga bodo obravnavali v državnem zboru, pa prevladujoča stroka za projektiranje ni več določena. Inženirji različnih strok (gradbene, elektro, požarne, strojne itn.) nimajo večjih pripomb, jasno je, da bodo zdaj lažje prevzeli projektiranje stavb, če jim ga bo zaupal investitor. Arhitekti pa opozarjajo, da bomo s postopnim opuščanjem njihove stroke izmaličili slovensko arhitekturno krajino. Kaj se bo v resnici spremenilo? Zakaj je ministrstvo za okolje sploh spremenilo te določbe? Gosti so bili Georgi Bangiev, generalni direktor za prostor, graditev in stanovanja na MOP, Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice, in Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor.
Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejem resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili.
Osamosvojitev Slovenije je terjala veliko državljanskega poguma, ne samo odločevalcev. Kako je z aktivnim državljanstvom trideset let kasneje, zakaj se je vredno angažirati ter kako v sramotilnem vzdušju družabnih omrežij pozitivno pomagati pri razvoju demokracije 21. stoletja?
Neveljaven email naslov