Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?
Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ter ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost vnovičnega obujanja ekstremizmov
Ciril Horjak je slikar, stripar in karikaturist, poznan tudi kot dr. Horowitz. Kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu pri spopadanju z različnimi vrednotami. Opozarja, da "smo v času teh norih teorij zarote, ki očitno dobivajo pospešek, pri tem pa imajo konkretne interese tudi številne politične skupnosti v tujini, naj bodo to Rusija, Kitajska, ZDA, tako da so to prav tovarne, ki ustvarjajo takšne teorije zarote. Ena najbolj norih je ta, da gre pri Judih in Arabcih pravzaprav za sodelovanje, za povezano zaroto in da je spor med Palestino in Izraelom samo zaigran. Zarota pa je seveda ta, da Judje obvladujejo banke, Arabci pa bodo preplavili Evropo z migrantskim valom." Stripar ne razume napada na Dunaju. Zaskrbelo ga je za prijatelja, ki je tudi reden obiskovalec sinagoge. Razlagal mu je, kako se počuti ogroženega, saj njegova pot vodi mimo islamske skupnosti, ki ima afganistanski ali pakistanski značaj.
"Tam so za njim redno kričali razne zmerljivke. Grozno je spoznanje, da za juda na Dunaju, ki redno hodi v sinagogo, novica o napadu niti ni bila tako grozljivo šokantna. A to pomeni, da je to neka nova normala?"
Sociolog religije dr. Aleš Črnič, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, vedno znova poudarja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do tako skrajnih dejanj, namesto tega pa poustvarjamo razmere za še več ekstremizma.
"Živimo v času, ko še zadnje priče druge svetovne vojne odhajajo, umirajo. To je očitno čas vnovičnega vzpona neonacizmov, neofašizmov in nekega novega antisemitizma, ki je v svojem bistvu popolnoma enak starim antisemitizmom. Judje ostajajo ena od tistih tarč simbolnih drugih, žrtvenih kozlov, na katere zmeraj znova projiciramo domnevne razloge za resne težave, s katerimi se spoprijema družba. To so zelo stari, tisočletja stari mehanizmi, ki vključujejo politiko strahu, torej načrtno hujskanje proti žrtvenim kozlom, strašenje ljudi pred drugimi in drugačnimi ter manipulacijo s temi ljudmi."
Živimo v zelo antiintelektualističnem obdobju, ki razum izriva iz javnega prostora in gradi politiko predvsem na čustvih. "Med emocijami pa je – mogoče ne najmočnejše, zagotovo pa najhitrejše čustvo strah. Ljudi je lahko prestrašiti. Ko smo prestrašeni, bežimo in se branimo, ne razmišljamo, ker nismo tako evolucijsko narejeni."
"Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju vesti odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim." Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. "Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana." – dr. Aleš Črnič
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?
Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ter ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost vnovičnega obujanja ekstremizmov
Ciril Horjak je slikar, stripar in karikaturist, poznan tudi kot dr. Horowitz. Kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu pri spopadanju z različnimi vrednotami. Opozarja, da "smo v času teh norih teorij zarote, ki očitno dobivajo pospešek, pri tem pa imajo konkretne interese tudi številne politične skupnosti v tujini, naj bodo to Rusija, Kitajska, ZDA, tako da so to prav tovarne, ki ustvarjajo takšne teorije zarote. Ena najbolj norih je ta, da gre pri Judih in Arabcih pravzaprav za sodelovanje, za povezano zaroto in da je spor med Palestino in Izraelom samo zaigran. Zarota pa je seveda ta, da Judje obvladujejo banke, Arabci pa bodo preplavili Evropo z migrantskim valom." Stripar ne razume napada na Dunaju. Zaskrbelo ga je za prijatelja, ki je tudi reden obiskovalec sinagoge. Razlagal mu je, kako se počuti ogroženega, saj njegova pot vodi mimo islamske skupnosti, ki ima afganistanski ali pakistanski značaj.
"Tam so za njim redno kričali razne zmerljivke. Grozno je spoznanje, da za juda na Dunaju, ki redno hodi v sinagogo, novica o napadu niti ni bila tako grozljivo šokantna. A to pomeni, da je to neka nova normala?"
Sociolog religije dr. Aleš Črnič, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, vedno znova poudarja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do tako skrajnih dejanj, namesto tega pa poustvarjamo razmere za še več ekstremizma.
"Živimo v času, ko še zadnje priče druge svetovne vojne odhajajo, umirajo. To je očitno čas vnovičnega vzpona neonacizmov, neofašizmov in nekega novega antisemitizma, ki je v svojem bistvu popolnoma enak starim antisemitizmom. Judje ostajajo ena od tistih tarč simbolnih drugih, žrtvenih kozlov, na katere zmeraj znova projiciramo domnevne razloge za resne težave, s katerimi se spoprijema družba. To so zelo stari, tisočletja stari mehanizmi, ki vključujejo politiko strahu, torej načrtno hujskanje proti žrtvenim kozlom, strašenje ljudi pred drugimi in drugačnimi ter manipulacijo s temi ljudmi."
Živimo v zelo antiintelektualističnem obdobju, ki razum izriva iz javnega prostora in gradi politiko predvsem na čustvih. "Med emocijami pa je – mogoče ne najmočnejše, zagotovo pa najhitrejše čustvo strah. Ljudi je lahko prestrašiti. Ko smo prestrašeni, bežimo in se branimo, ne razmišljamo, ker nismo tako evolucijsko narejeni."
"Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju vesti odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim." Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. "Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana." – dr. Aleš Črnič
Rdeči križ Slovenije zavrača medijske navedbe o možnosti stečaja. Je likviden in solventen, ima pa velike težave zaradi napak pri gradnji hotela Arija. Pozabili so unovčiti garancijo. Zakaj nihče ne prevzame odgovornosti? Je garancija sploh bila unovčljiva? Kdo je odgovoren? Zakaj podizvajalci niso bilo poplačani? Bo Rdeči križ moral dvakrat plačati za isto delo? Kaj se je dogajalo med prenosi terjatev?
Grško zdravstvo močno trpi zaradi posledic krize in varčevalnih ukrepov. V Grčiji je kar tri milijone ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, še približno toliko pa jih bo brez zavarovanja ostalo v kratkem. Veliko prebivalcev nima dostopa niti do osnovnih zdravstvenih storitev. Kronični bolniki ne jemljejo zdravil, ker nimajo denarja za doplačila. Zato kriza resno načenja javno zdravje, pravi Apostolos Veizis, vodja programov organizacije Zdravniki brez meja za Grčijo. Zaradi krize in varčevalnih ukrepov je v Grčiji že izbruhnila epidemija okužb z virusom HIV pri uporabnikih drog. Ker se varčuje tudi pri sredstvih za škropljenje komarjev, sta se pojavila malarija in virus Zahodnega Nila. Število samomorov se je povečalo za 40 odstotkov.
Kaj je še mogoče popraviti? “Zdravstveni pogoj, da morata biti v osebni kartoteki otroka zabeležena dva obiska pri zdravniku letno, res ni velika zahteva in to ne bi smel biti razlog za tak osip!” je podatek, da je še sredi junija ostalo neizkoriščenih nekaj tisoč subvencij za zdravstveno letovanje komentirala Margareta Seher Zupančič, predsednica slovenskega Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in pediatrinja v ZD Velenje: “Dejstvo je, da so nadzori zavarovalnice vse pogostejši in prav je tako.”
Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani.
Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani.
Kdo ali kaj lahko Evropo popelje iz krize? In kaj če odgovor na vse ni rast, dodana vrednost in evro? Kot ugotavlja filozof dr. Luka Omladič je bila odlika Evrope vedno to, da je bila v krizi idej: “Takšne krize so porajale nove ideje. Vprašanje pa je, če so ideje dandanes sploh še pomembne.” Renesansa 2.0. Kam nas peljejo misleci in kateri miselni tokovi lahko Evropo peljejo naprej?
Lani je policija začela preiskovati sume kaznivih dejanj pri opravljanju izpitov za vozniška dovoljenja in pri izdajanju potrdil o opravljenem tečaju varne vožnje. Po dosedanji preiskavi naj bi bila sporna vsaj četrtina izdanih tovrstnih potrdil.
Vam je že kdo kdaj ukradel idejo ali si prilastil vaš izdelek? V tokratni oddaji bomo preko primerov ogoljufanih oziroma okradenih posameznikov preverjamo, kakšne pravice imamo po avtorskem pravu.
Davčna uprava je odmerila večino davčnih obveznosti za preteklo leto,mnogi svojih obveznosti še niso poravnali in trenutno so v pripravi, med drugimi, davčne izvršbe za 50.000 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 € (od tega jih je 8.500 tik pred samo izvršbo). Stroški davčne izvršbe, ki jih je dolžan plačati davčni zavezanec, ko prejme sklep o davčni izvršbi, znašajo 25 € za administrativne sklepe oziroma 75 € za sklep o davčni izvršbi na premičnine, stroške izpeljave postopka pa si zaračunajo še banke.
Pomoč poplavljenim na Balkanu se še naprej zbira po vsej Sloveniji, počasi se bo začela tudi obnova prizadetih območij. Zbiranje pomoči pa ima, zanimivo, tudi pozitiven vpliv na naše gospodarstvo. Kakšne so aktualne razmere na poplavljenih območjih, kako je s pomočjo in učinkovitostjo njenega razdeljevanja, kaj v Srbiji in Bosni in Hercegovini trenutno najbolj potrebujejo, kako bo z obnovo in kakšna bo pri tem vloga Slovenije …
Poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept se opazno povečuje, ugotavljajo v slovenski zdravstveni blagajni. Če jih opredelimo po strošku zdravljenja, ki presega 2 tisoč evrov letno na osebo, je bil njihov delež lani skoraj 23-odstoten, samo v ljubljanskem kliničnem centru pa so biološka zdravila predstavljala polovico vseh stroškov za zdravila. Ob navadnih bioloških zdravilih pa so novi igralci na trgu tudi biogeneriki oziroma podobna biološka zdravila, pri razvoju katerih igramo prav Slovenci pomembno vlogo. Kako tovrstna zdravila zaznamujejo farmacevtski trg in kaj obetajo pacientom?
Na obojih dosedanjih evropskih volitvah je bila volilna udeležba v Sloveniji 28%. Strokovnjaki ugotavljajo, da je to premalo in se hkrati sprašujejo, zakaj ljudi evropske teme ne zanimajo bolj.
Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo leto 2015 evropsko leto razvoja. Kakšna pa je realnost?
Probleme rešujemo takoj. V dobro zavarovancev. Tako piše v poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje za lansko leto. Na spletni strani Zdravniške zbornice pa najdemo misel, da le zdravnik in pacient, ki si zaupata, lahko dosežeta najboljše učinke zdravljenja. Resničnost teh trditev smo preverili pri predstavnikih medicinske stroke in Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Odlično usposobljeni reševalci in piloti očitno niso dovolj, da bi slovenski sistem helikopterskega reševanja veljal za vzornega. Bo treba zaradi evropskih smernic res kaj spremeniti? “V letu 2013 smo opravili okoli 400 ur humanitarnih nalog. Približno 180 ur nujne medicinske pomoči, 100 ur gorsko reševalnih akcij, 60 ur prevozov v inkubatorju in 70 ur medbolnišničnih prevozov,” pojasnjuje vodja oddelka pilotov pri letalski policijski enoti Damjan Bregar. Bodo policijski in vojaški helikopterji jeseni še smeli sodelovati pri nujni medicinski pomoči? Zakaj Slovenija sama vzorno ne uredi področja in straši s predpisi iz Bruslja?
Ob vsaki politični krizi Slovenci spoznavamo, da so lahko tudi različni volilni sistemi stvar mode, časa in prostora. In predvsem stopnje demokratične zavesti nekega naroda. Gost tokratne oddaje je bil dr. Ciril Ribičič.
Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?
V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.
Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.
Neveljaven email naslov