Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ali obdobje, ko smo mislili, da smo se iz izkušnje druge svetovne vojne kaj naučili, mineva?

10.11.2020

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ter ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost vnovičnega obujanja ekstremizmov

Ciril Horjak je slikar, stripar in karikaturist, poznan tudi kot dr. Horowitz. Kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu pri spopadanju z različnimi vrednotami. Opozarja, da "smo v času teh norih teorij zarote, ki očitno dobivajo pospešek, pri tem pa imajo konkretne interese tudi številne politične skupnosti v tujini, naj bodo to Rusija, Kitajska, ZDA, tako da so to prav tovarne, ki ustvarjajo takšne teorije zarote. Ena najbolj norih je ta, da gre pri Judih in Arabcih pravzaprav za sodelovanje, za povezano zaroto in da je spor med Palestino in Izraelom samo zaigran. Zarota pa je seveda ta, da Judje obvladujejo banke, Arabci pa bodo preplavili Evropo z migrantskim valom." Stripar ne razume napada na Dunaju. Zaskrbelo ga je za prijatelja, ki je tudi reden obiskovalec sinagoge. Razlagal mu je, kako se počuti ogroženega, saj njegova pot vodi mimo islamske skupnosti, ki ima afganistanski ali pakistanski značaj.

"Tam so za njim redno kričali razne zmerljivke. Grozno je spoznanje, da za juda na Dunaju, ki redno hodi v sinagogo, novica o napadu niti ni bila tako grozljivo šokantna. A to pomeni, da je to neka nova normala?"

Sociolog religije dr. Aleš Črnič, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, vedno znova poudarja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do tako skrajnih dejanj, namesto tega pa poustvarjamo razmere za še več ekstremizma.

"Živimo v času, ko še zadnje priče druge svetovne vojne odhajajo, umirajo. To je očitno čas vnovičnega vzpona neonacizmov, neofašizmov in nekega novega antisemitizma, ki je v svojem bistvu popolnoma enak starim antisemitizmom. Judje ostajajo ena od tistih tarč simbolnih drugih, žrtvenih kozlov, na katere zmeraj znova projiciramo domnevne razloge za resne težave, s katerimi se spoprijema družba. To so zelo stari, tisočletja stari mehanizmi, ki vključujejo politiko strahu, torej načrtno hujskanje proti žrtvenim kozlom, strašenje ljudi pred drugimi in drugačnimi ter manipulacijo s temi ljudmi."

Živimo v zelo antiintelektualističnem obdobju, ki razum izriva iz javnega prostora in gradi politiko predvsem na čustvih. "Med emocijami pa je – mogoče ne najmočnejše, zagotovo pa najhitrejše čustvo strah. Ljudi je lahko prestrašiti. Ko smo prestrašeni, bežimo in se branimo, ne razmišljamo, ker nismo tako evolucijsko narejeni."

 

"Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju vesti odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim." Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. "Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana." – dr. Aleš Črnič

 

 

 


Vroči mikrofon

1285 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Ali obdobje, ko smo mislili, da smo se iz izkušnje druge svetovne vojne kaj naučili, mineva?

10.11.2020

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ter ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost vnovičnega obujanja ekstremizmov

Ciril Horjak je slikar, stripar in karikaturist, poznan tudi kot dr. Horowitz. Kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu pri spopadanju z različnimi vrednotami. Opozarja, da "smo v času teh norih teorij zarote, ki očitno dobivajo pospešek, pri tem pa imajo konkretne interese tudi številne politične skupnosti v tujini, naj bodo to Rusija, Kitajska, ZDA, tako da so to prav tovarne, ki ustvarjajo takšne teorije zarote. Ena najbolj norih je ta, da gre pri Judih in Arabcih pravzaprav za sodelovanje, za povezano zaroto in da je spor med Palestino in Izraelom samo zaigran. Zarota pa je seveda ta, da Judje obvladujejo banke, Arabci pa bodo preplavili Evropo z migrantskim valom." Stripar ne razume napada na Dunaju. Zaskrbelo ga je za prijatelja, ki je tudi reden obiskovalec sinagoge. Razlagal mu je, kako se počuti ogroženega, saj njegova pot vodi mimo islamske skupnosti, ki ima afganistanski ali pakistanski značaj.

"Tam so za njim redno kričali razne zmerljivke. Grozno je spoznanje, da za juda na Dunaju, ki redno hodi v sinagogo, novica o napadu niti ni bila tako grozljivo šokantna. A to pomeni, da je to neka nova normala?"

Sociolog religije dr. Aleš Črnič, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, vedno znova poudarja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do tako skrajnih dejanj, namesto tega pa poustvarjamo razmere za še več ekstremizma.

"Živimo v času, ko še zadnje priče druge svetovne vojne odhajajo, umirajo. To je očitno čas vnovičnega vzpona neonacizmov, neofašizmov in nekega novega antisemitizma, ki je v svojem bistvu popolnoma enak starim antisemitizmom. Judje ostajajo ena od tistih tarč simbolnih drugih, žrtvenih kozlov, na katere zmeraj znova projiciramo domnevne razloge za resne težave, s katerimi se spoprijema družba. To so zelo stari, tisočletja stari mehanizmi, ki vključujejo politiko strahu, torej načrtno hujskanje proti žrtvenim kozlom, strašenje ljudi pred drugimi in drugačnimi ter manipulacijo s temi ljudmi."

Živimo v zelo antiintelektualističnem obdobju, ki razum izriva iz javnega prostora in gradi politiko predvsem na čustvih. "Med emocijami pa je – mogoče ne najmočnejše, zagotovo pa najhitrejše čustvo strah. Ljudi je lahko prestrašiti. Ko smo prestrašeni, bežimo in se branimo, ne razmišljamo, ker nismo tako evolucijsko narejeni."

 

"Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju vesti odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim." Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. "Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana." – dr. Aleš Črnič

 

 

 


17.04.2014

Hišne preiskave v spregi medijev in policije

Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.


15.04.2014

Evropske volitve: Schulz in Verhofstadt

Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.


10.04.2014

Težave zasebnih varnostnikov

Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.


08.04.2014

Jean-Claude Juncker in Aleksis Cipras

Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.


03.04.2014

Prihodnost RTV Slovenija

Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.


01.04.2014

Pred EU volitvami: Erika Štular in Peter Žerjavič

Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


25.03.2014

Lajšanje vesti z razvojno pomočjo

Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?


20.03.2014

Varčevanje v osnovnih šolah

Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.


18.03.2014

Vrednotnice proti delu na črno

Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?


06.03.2014

Zapor nič več zastonj?

Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.


04.03.2014

Nepremičninski davek. Kako naprej?

Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.


27.02.2014

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


25.02.2014

Vročanje (nezaželene) pošte

Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.


06.02.2014

Kam gre ŠOU v Ljubljani?

Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.


04.02.2014

Odgovorna raba odgovornosti?

O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.


Stran 37 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov