Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je poraba antidepresivov med prvim valom epidemije strmo narastla. Aprila je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Pri rasti antidepresivov gre za dolgoročni trend, ki so ga epidemija in omejitveni ukrepi močno okrepili. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje smo v Sloveniji lani pojedli 1,9 milijona škatlic psihoanaleptikov, med katere spadajo antidepresivi. To pomeni, da so zdravniki predpisali 212 tisoč receptov več kot ob začetku desetletja. V prvih desetih letih tisočletja se je poraba antidepresivov več kot podvojila, v prvih petnajstih potrojila.
V zadnjih štirih letih je poraba dnevnih odmerkov antidepresivov narasla za več kot pet milijonov na leto, v primerjavi z letom 2010 pa za skoraj 15 milijonov. Skupaj smo v Sloveniji lani pojedli skoraj 48 milijonov dnevnih odmerkov antidepresivov, kar pomeni 130 tisoč odmerkov na dan.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih 344 tisoč receptov za antidepresive, kar je 115 tisoč več kot v prvi polovici leta 2010.
Psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan je prepričana, da slovenski psihiatri in tudi družinski zdravniki sicer znajo predpisovati antidepresive.
"Depresija je krvavenje duše in jo je nujno zdraviti." – Breda Jelen Sobočan
V Sloveniji smo po številu kliničnih psihologov v zdravstvenem sistemu na evropskem dnu, čeprav je, kot pojasnjuje klinična psihologinja, dr. Sana Čoderl Dobnik, pri blagih in zmernih oblikah depresivnih motenj dobra psihološka terapija dolgoročno lahko učinkovitejša pri reševanju problemov od antidepresivov.
"Dostopnost do psiholoških terapij je bistveno manjša, kot je dostopnost do medikamentoznih oblik zdravljenja." – dr. Sana Čoderl Dobnik
Družbene spremembe zadnjih desetletij se kažejo na duševnem zdravju ljudi.
"Spopadamo se s porastom duševnih stisk in duševnih motenj, s pandemijo se je ta rana še bolj odprla in so se težave pokazale. Pokazale so se tudi rakave rane zdravstvenega sistema v smislu slabe dostopnosti tako do pomoči psihiatrov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov v celotnem zdravstvenem sistemu." – dr. Sana Čoderl Dobnik
Breda Jelen Sobočan pravi, da v svoji ambulanti od krize 2008 ni bilo opaziti gospodarske rasti in regenaracije takratne krize. Opaža pa, da so številni ljudje že skoraj otrpli.
"Z neke ruralne družbe, ki je bila precej patriarhalna, paternalistična, kjer nisi smel biti svoj in imeti svojega obraza, smo prešli v atomizirano, tekmovalno, neoliberalistično, skrajno plenilsko in izolacijsko družbo, kjer od vrtca naprej otroke učimo, da se morajo boriti zase, samo zase in da so samo najboljši dovolj dobri, kdor zmaga, vzame vse, drugi so luzerji. V naši ruralni skupnosti nismo imeli niti dobre individuacije, da bi se sploh lahko na kaj postavili. Kot družba imamo izjemno slabo podstat osebnosti, ki je strašno ranljiva na sram, izolacijo, občutke krivde. Vse smo premešali in preskočili iz neke ruralne skupnosti, kjer ata povejo, kako bo, v to, da si za vse sam odgovoren. Če nisi najboljši, je to tvoja krivda." – Breda Jelen Sobočan
Na to podlago so prišli ukrepi, ki so pokazali tudi, kako pomembni so bili osebni zdravniki, z nedostopnostjo zdravstvenega sistema pa ljudje nimajo varnih točk, kamor bi se lahko zatekli. Dostopnosti do kliničnih psihologov je bila že pred epidemijo zelo slaba, zdaj pa je sploh ni.
Otroci in mladostniki so v epidemiji postali spregledana skupina. "Na njih smo pozabili, v družbi ne razmišljamo, kakšen dolgoročni vpliv na razvoj otrok imajo ukrepi," pravi Sana Čoderl Dobnik, ki opozarja tudi, da vznemirjeni starši težko pomirijo otroka in delujejo podporno. Starši pa so v teh razmerah še posebej obremenjeni in so vznemirjeni zaradi negotovosti: "V razpravah o ukrepih pogrešam razpravo o psihosocialnih posledicah."
"Ne moremo se dogovoriti, kako peljati odnos z virusom, družba pa nam razpada. Premagati moramo virus, uničujemo pa svojo civilizacijo." – Breda Jelen Sobočan
Breda Jelen Sobočan opozarja, da oblast vpliva na to, kdo, kako in s kakšnimi simptomi prihaja v psihiatrijo. Prepričana je, da je rast porabe antidepresivov odsev družbene fragmentacije, v kateri so se ljudje znašli.: "Ljudi potiskamo v občutek krivde in nezmožnosti, kako je drugim lahko tako dobro, nam pa ne gre. Nasilje in stvari, ki jih na žalost že vidimo, so resni alarmi. Ni se igrati z neraguliranim delom človeka in družbe." Tako psihiatrinja kot psihologinja sta prepričani, da tablete tega ne morejo rešiti.
Breda Jelen Sobočan pravi, da antidepresivov ni prijetno jemati, ljudje jih ne jemljejo z veseljem:
"To so zdravila, ki ob samem uvajanju povzročajo precej zoprnih stranskih učinkov. Ko se vzpostavi neko stabilno stanje jemanja, ljudje niti ne čutijo, da jih jemljejo. Niti jih ne poživijo niti ne vplivajo na njihovo učinkovitost, ampak so samo kot neka dodatna koža. Vedno pa obstaja to, da se morajo po večini odpovedati dobri spolnosti in to je tisto, pri čemer so dodatno frustrirani. Antidepresivov nihče ne jemlje, ker bi mu to bilo všeč ali ker bi bilo to moderno. Vzame manjše zlo. Odpove se delu življenja, ki bi bilo sicer drugačno, na račun tega, da je manj anksiozen, da čustveno zdrži, da lahko spi ponoči, da ima apetit, da lahko kontaktira z ljudmi, da ga ne preplavljajo črne misli."
Po izkušnjah Sane Čoderl Dobnik si ljudje želijo probleme reševati: "Ampak v Sloveniji imamo problem, da teh ljudi nimamo v zdravstvu kam poslati. Bojim se, da je predpisovanje antidepresivov nadomestek za to, ker pogovornih terapij primanjkuje."
"Predstava, da smo v obdobju epidemije v vojnem stanju, v ljudeh vzbuja še več neugodnih čustev, jih še bolj plaši, vznemirja, jezi, kar vse skupaj lahko vodi do nasilnih vedenj. Sporočilo, da gre za vojno stanje, ljudi v teh stresnih časih zagotovo ne pomirja. Bolj ko smo bili ljudje v zgodovini travmatizirani in bolj ko te travme niso bile zaceljene, bolj smo gnani v to, da te travme ponavljamo. Na ta način samo poglabljamo svoje stiske." – Sana Čoderl Dobnik
"Razne vojske, ki so šle čez naša območja, so puščale zelo hude travme, ki jih ni dobro oživljati. To je nujno ustaviti in začeti pomirjati." – Breda Jelen Sobočan
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je poraba antidepresivov med prvim valom epidemije strmo narastla. Aprila je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Pri rasti antidepresivov gre za dolgoročni trend, ki so ga epidemija in omejitveni ukrepi močno okrepili. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje smo v Sloveniji lani pojedli 1,9 milijona škatlic psihoanaleptikov, med katere spadajo antidepresivi. To pomeni, da so zdravniki predpisali 212 tisoč receptov več kot ob začetku desetletja. V prvih desetih letih tisočletja se je poraba antidepresivov več kot podvojila, v prvih petnajstih potrojila.
V zadnjih štirih letih je poraba dnevnih odmerkov antidepresivov narasla za več kot pet milijonov na leto, v primerjavi z letom 2010 pa za skoraj 15 milijonov. Skupaj smo v Sloveniji lani pojedli skoraj 48 milijonov dnevnih odmerkov antidepresivov, kar pomeni 130 tisoč odmerkov na dan.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih 344 tisoč receptov za antidepresive, kar je 115 tisoč več kot v prvi polovici leta 2010.
Psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan je prepričana, da slovenski psihiatri in tudi družinski zdravniki sicer znajo predpisovati antidepresive.
"Depresija je krvavenje duše in jo je nujno zdraviti." – Breda Jelen Sobočan
V Sloveniji smo po številu kliničnih psihologov v zdravstvenem sistemu na evropskem dnu, čeprav je, kot pojasnjuje klinična psihologinja, dr. Sana Čoderl Dobnik, pri blagih in zmernih oblikah depresivnih motenj dobra psihološka terapija dolgoročno lahko učinkovitejša pri reševanju problemov od antidepresivov.
"Dostopnost do psiholoških terapij je bistveno manjša, kot je dostopnost do medikamentoznih oblik zdravljenja." – dr. Sana Čoderl Dobnik
Družbene spremembe zadnjih desetletij se kažejo na duševnem zdravju ljudi.
"Spopadamo se s porastom duševnih stisk in duševnih motenj, s pandemijo se je ta rana še bolj odprla in so se težave pokazale. Pokazale so se tudi rakave rane zdravstvenega sistema v smislu slabe dostopnosti tako do pomoči psihiatrov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov v celotnem zdravstvenem sistemu." – dr. Sana Čoderl Dobnik
Breda Jelen Sobočan pravi, da v svoji ambulanti od krize 2008 ni bilo opaziti gospodarske rasti in regenaracije takratne krize. Opaža pa, da so številni ljudje že skoraj otrpli.
"Z neke ruralne družbe, ki je bila precej patriarhalna, paternalistična, kjer nisi smel biti svoj in imeti svojega obraza, smo prešli v atomizirano, tekmovalno, neoliberalistično, skrajno plenilsko in izolacijsko družbo, kjer od vrtca naprej otroke učimo, da se morajo boriti zase, samo zase in da so samo najboljši dovolj dobri, kdor zmaga, vzame vse, drugi so luzerji. V naši ruralni skupnosti nismo imeli niti dobre individuacije, da bi se sploh lahko na kaj postavili. Kot družba imamo izjemno slabo podstat osebnosti, ki je strašno ranljiva na sram, izolacijo, občutke krivde. Vse smo premešali in preskočili iz neke ruralne skupnosti, kjer ata povejo, kako bo, v to, da si za vse sam odgovoren. Če nisi najboljši, je to tvoja krivda." – Breda Jelen Sobočan
Na to podlago so prišli ukrepi, ki so pokazali tudi, kako pomembni so bili osebni zdravniki, z nedostopnostjo zdravstvenega sistema pa ljudje nimajo varnih točk, kamor bi se lahko zatekli. Dostopnosti do kliničnih psihologov je bila že pred epidemijo zelo slaba, zdaj pa je sploh ni.
Otroci in mladostniki so v epidemiji postali spregledana skupina. "Na njih smo pozabili, v družbi ne razmišljamo, kakšen dolgoročni vpliv na razvoj otrok imajo ukrepi," pravi Sana Čoderl Dobnik, ki opozarja tudi, da vznemirjeni starši težko pomirijo otroka in delujejo podporno. Starši pa so v teh razmerah še posebej obremenjeni in so vznemirjeni zaradi negotovosti: "V razpravah o ukrepih pogrešam razpravo o psihosocialnih posledicah."
"Ne moremo se dogovoriti, kako peljati odnos z virusom, družba pa nam razpada. Premagati moramo virus, uničujemo pa svojo civilizacijo." – Breda Jelen Sobočan
Breda Jelen Sobočan opozarja, da oblast vpliva na to, kdo, kako in s kakšnimi simptomi prihaja v psihiatrijo. Prepričana je, da je rast porabe antidepresivov odsev družbene fragmentacije, v kateri so se ljudje znašli.: "Ljudi potiskamo v občutek krivde in nezmožnosti, kako je drugim lahko tako dobro, nam pa ne gre. Nasilje in stvari, ki jih na žalost že vidimo, so resni alarmi. Ni se igrati z neraguliranim delom človeka in družbe." Tako psihiatrinja kot psihologinja sta prepričani, da tablete tega ne morejo rešiti.
Breda Jelen Sobočan pravi, da antidepresivov ni prijetno jemati, ljudje jih ne jemljejo z veseljem:
"To so zdravila, ki ob samem uvajanju povzročajo precej zoprnih stranskih učinkov. Ko se vzpostavi neko stabilno stanje jemanja, ljudje niti ne čutijo, da jih jemljejo. Niti jih ne poživijo niti ne vplivajo na njihovo učinkovitost, ampak so samo kot neka dodatna koža. Vedno pa obstaja to, da se morajo po večini odpovedati dobri spolnosti in to je tisto, pri čemer so dodatno frustrirani. Antidepresivov nihče ne jemlje, ker bi mu to bilo všeč ali ker bi bilo to moderno. Vzame manjše zlo. Odpove se delu življenja, ki bi bilo sicer drugačno, na račun tega, da je manj anksiozen, da čustveno zdrži, da lahko spi ponoči, da ima apetit, da lahko kontaktira z ljudmi, da ga ne preplavljajo črne misli."
Po izkušnjah Sane Čoderl Dobnik si ljudje želijo probleme reševati: "Ampak v Sloveniji imamo problem, da teh ljudi nimamo v zdravstvu kam poslati. Bojim se, da je predpisovanje antidepresivov nadomestek za to, ker pogovornih terapij primanjkuje."
"Predstava, da smo v obdobju epidemije v vojnem stanju, v ljudeh vzbuja še več neugodnih čustev, jih še bolj plaši, vznemirja, jezi, kar vse skupaj lahko vodi do nasilnih vedenj. Sporočilo, da gre za vojno stanje, ljudi v teh stresnih časih zagotovo ne pomirja. Bolj ko smo bili ljudje v zgodovini travmatizirani in bolj ko te travme niso bile zaceljene, bolj smo gnani v to, da te travme ponavljamo. Na ta način samo poglabljamo svoje stiske." – Sana Čoderl Dobnik
"Razne vojske, ki so šle čez naša območja, so puščale zelo hude travme, ki jih ni dobro oživljati. To je nujno ustaviti in začeti pomirjati." – Breda Jelen Sobočan
Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni? SOGOVORNIKI: Genetik dr. Radovan Komelj Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič Sintezni biolog dr. Roman Jerala Filozof Igor Pribac
Vsaka občina je zgodba zase. To nedeljo nas čaka 56 zgodb. Kaj pred drugim krogom županskih volitev izpostavljajo novinarka in novinarji: Tjaša Škamperle, Primož Cirman, Aljoša Peršak in Danijel Poslek. Z njimi se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije, Bogdanu Gabrovcu, ki je pred štirimi leti stopil v velike čevlje Janeza Kocijančiča, se izteka prvi mandat. V nedeljo, 16. decembra, bo na volilni skupščini očitno izvoljen še v drugo, saj je edini kandidat za vodenje osrednje športne organizacije. Ali to pomeni, da je bil tako uspešen ali pa funkcija predsednika OKS ni več tako mamljiva kot je bila še pred štirimi leti? Z njim se je pogovarjal Aleš Smrekar.
V letu, ko Splošna deklaracija človekovih pravic praznuje 70. obletnico, se zdi, da so najosnovnejše človekove pravice znova pod vprašajem. V okviru Organizacije Združenih narodov deluje Svet za človekove pravice. Kakšno vlogo predstavlja na aktualnem političnem prizorišču in kako je Slovenija izkoristila predsedovanje Svetu v letošnjem letu?
Prometni zastoji so mora večine voznikov po svetu, tudi pri nas. Ena od rešitev za zmanjšanje kolon oziroma potovalnega časa, je večja varnostna razdalja. Val 202 je pred dnevi pozival k spremenjenemu načinu vožnje z večjo varnostno razdaljo ter brez sunkovitih zaviranj in pospeševanj, DARS je izvajal primerjalne meritve na dveh odsekih avtocest. Gosta sta bila Andrej Brglez in Nataša Kovše iz Službe za upravljanje in vzdrževanje DARS. "Zbirali smo podatke na 15-minutnih obremenitvah. Delali smo primerjave in zmagovalec je dolenjska smer, v konicah je namreč opazovane odseke v tem času prevozilo tudi do 1180 vozil, kar je izredno dober podatek." - Nataša Kovše Andrej Brglez: "Promet je živ organizem in vsi smo del tega pretoka. Japonski strokovnjaki so naredili eksperiment, kjer so avtomobile spravili v krog in vsakemu vozniku rekli, naj vozi z isto hitrostjo. En voznik je nekoliko spremenil hitrost in v krogu se je stvar spremenila."
Čeprav se iz uro v uro vrstijo pozivi za prepoved za soboto napovedanega shoda neofašističnega gibanja CasaPound v Trstu, neofašisti napovedujejo celo večjo udeležbo kot maja 2015 v Gorici. Prejšnji teden je evropski parlament z veliko večino sprejel resolucijo, s katero poziva k prepovedi neofašističnih in neonacističnih skupin v EU. Za resolucijo je v Strasbourgu odločno glasovala tudi švedska evroposlanka Soraya Post, ki so ji kot pripadnici romske manjšine in odkriti protifašistki že večkrat grozili celo s smrtjo. Zakaj moramo neofašizem nujno ustaviti?
Letalski prevoz je zadnja leta poceni in tako dostopnejši. Projekcije kažejo, da bo zračni promet vse gostejši, tudi v prihodnje bodo zamude, morda jih bo še več. Ne glede na rast in razvoj, infrastruktura številu letal in potnikov ne sledi. Zamude, tudi odpovedi letov se dogajajo vsem letalskim prevoznikom, a vendarle zadnje mesece imajo potniki Adrie Airways, na katerega smo Slovenci še posebej vezani, velike težave, ki nekoliko izstopajo. O razmerah v letalskem prometu, tudi o njegovi prihodnosti, predvsem pa o Adrii Airways je v Vročem mikrofonu odgovore iskala Tatjana Pirc.
Po desetletjih zelo raznoliko urejenega dispečerskega sistema za nujno pomoč v Sloveniji zlagoma prehajamo na sodoben, poenoten sistem, ki bo za vso državo voden iz le dveh centrov: ljubljanskega in mariborskega. Slednji je pred dnevi že začel delovati v Mariboru. Kakšne so prve izkušnje, kaj se bo z novim sistemom spremenilo za tiste, ki pomoč potrebujejo in kaj za reševalce, bo v Vročem mikrofonu pojasnil vodja Dispečerske službe zdravstva UKC LJ Ljubljana Andrej Fink, ki bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Medvladni podnebni forum je objavil najpomembnejše podnebno poročilo do zdaj. Do leta 2030 bomo morali globalne emisije CO2 prepoloviti, porabo premoga bomo morali zmanjšati vsaj za dve tretjini, porabo nafte za 37 odstotkov. Če se želimo izogniti najhujšemu scenariju, bodo nujne hitre in premišljene spremembe. Bodo vodilni svetovni znanstveniki uspeli strezniti politike, tudi slovenske? Bomo prekinili škodljive prakse preteklih let? Vroči mikrofon je pripravil Gorazd Rečnik.
Kaj preostane odgovornemu in etičnemu oglaševalcu, ko ugotovi, da so njegovi oglasi na spletnih straneh umeščeni v slabo družbo, ob nedostojne, nesprejemljive, nestrpne, žaljive ali sovražne vsebine? O tem so s Tatjano Pirc govorili strokovnjaki za medije, oglaševanje in tržno komuniciranje: dr. Milena Fornazarič, dr. Tanja Kamin in dr. Marko Milosavljevič.
18. novembra bodo lokalne volitve. Kandidatke in kandidati so že v nizkem startu, nas pa je zanimalo, v kakšni kondiciji so slovenske občine.
Hrvaški domovi za upokojence že nekaj časa veljaj za resno alternativo namestitvi slovenskih starostnikov v domačih domovih za upokojence. Najdemo jih vzdolž celotne meje z južno sosedo, zakaj so zanimivi za slovenske stanovalce pa je hitro jasno. Kaj nižja cena pomeni za kakovost storitve? Katere pravice stanovalcem ne pripadajo in kakšna so morebitna doplačila? Vroči mikrofon o razmerah v hrvaških domovih za starejše, ki so vedno pogostejši izbor slovenskih starostnikov.
Sovražnega govora je vsak dan več, a zakaj se v Sloveniji najhujših primerov kazensko skoraj ne preganja? Na to vprašanje odgovarjajo generalni državni tožilec Drago Šketa, dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, in Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.
Se prevozniki prilagajajo potrebam potnikov, sledijo ponudniki komercialnih prevozov povečanim turističnim tokovom? O izzivih javnega avtobusnega prometa, skrbi za čistejše okolje, novih koncesijah in o tem, kakšne strateške odločitve bi morali sprejeti, da bi bil javni prevoz prva izbira. Odgovori: mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor Nomago, in Robert Sever, direktor Združenja za promet, GZS.
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Več kot leto dni smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom. Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija WHO in tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim in to s številnimi ukrepi. A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, je vlada v odhodu minuli teden storila prav to.
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom. V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.
Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.
Neveljaven email naslov