Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izgorevanje v skafandru

13.01.2021

Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice, ampak dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo tudi zdravje. Namesto letal si želijo predvsem spoštovanje in pošteno plačilo za svoje delo, tudi po tem, ko bo epidemije konec.

Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice. Želijo pa si predvsem spoštovanja in pošteno plačilo za svoje delo tudi po tem, ko bo epidemije konec.

Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo svoje zdravje.

Med njimi je tudi diplomirani zdravstvenik Boštjan Plahutnik, spremljevalec v nujnem reševalnem vozilu in vodja izmene. Na reševalni postaji UKC Ljubljana dela že od leta 2003. In kot pomni, takšnih razmer, kot so zdaj, še ni bilo.

"Delo je naporno predvsem zaradi vse zaščitne in varovalne opreme, ki jo moramo nositi: plašči, dvojne rokavice, maske. Pri vseh malo bolj zahtevnih intervencijah je to oprema, ki ovira gibanje, v njej je vroče, saj oprema ne diha, veliko se potiš že pri minimalnih posegih in postopkih, ki jih je treba opravljati na bolniku. Zaradi maske in zaščitnih očal pa je moten tudi vidni spekter. Problem pa je tudi, ker nam priprava na intervencijo vzame veliko časa. Da vse to oblečemo, je potreben čas. Po končani intervenci pa smo približno še dve uri in pol brez vozila, ker ga moramo v celoti očistiti. Kadra nimamo dovolj že dolgo časa. Ne zadoščamo niti predpisom ZZZS-ja."

Tudi ljudje so v zadnjem času vse bolj napeti, tudi konfliktni, pravi Plahutnik: "Imamo dnevno in nočno izmeno. Prosti smo samo en konec tedna, s tem, da gremo v soboto zjutraj z nočne, v ponedeljek zjutraj pa pridemo nazaj v službo. Praznikov večinoma nimamo."

Podobno zgodbo pripoveduje tudi medicinska sestra v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Nataša Zanoškar, ki pravi, da uporabnikom, ki so odrasli z motnjo v duševnem razvoju, v teh razmerah še vedno skušajo nuditi toplino in nežnost.

"Čez določen čas te spoznajo po glasu. Potem mu lažje dopoveš, da ga ne moreš toliko objemati, ga imeti na rokah, ga pocrkljati ali biti v neposredni bližini. Počasi so se že vdali v usodo, pa vseeno upamo, da bomo mogoče čez kakšen mesec ali dva vsega tega rešeni, da bomo lahko slekli zaščitna oblačila, se objeli, da bomo spet taki kot prej. Njim je bližina zelo pomembna. Moram pa reči, da stisko, ki jo zaradi tega doživljajo, pogumno prenašajo."

V času epidemije zaposleni delajo 12 ur na dan: "Eden drugemu pomagamo, da zmoremo. Noben ne glede na to, da mu pripada prosti čas, ne reče, da bo zdaj prost. Tudi starejše delavke so same šle nazaj v nočno in delajo po 12 ur. To ni bil noben problem. Ampak ne vem, kako dolgo bomo še zdržali, ker nam že odtekajo moči. Drug drugega bodrimo in spodbujamo, a ne vem, kako dolgo nam bo še to v pomoč."

"Vsi delamo z maksimalnim tempom. Ampak kaj bo potem, ko bo epidemije konec? Mi bomo ostali isti, vsi izgoreli, izmučeni, vsi s kupom dopusta, ki ga, ko se razglasi epidemija, v zdravstvu ne smemo izkoristiti, plače pa se nam bodo znižale na raven pred epidemijo."

Vodja varstveno delovnega centra Ravne na Koroškem Jože Kropivnik pravi, da je zaradi delovnega časa, skafandrov in čustev uporabnikov težko: "Težave imamo pri zaposlovanju. Plače so enostavno prenizke in ljudje grejo na dela drugam."

V domu upokojencev Kranj dela tudi srednja medicinska sestra Jasmina Gerdej, po 35 letih delovne dobe tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih. Za pogovor si je utrgala čas med skrbno odmerjenem počitkom po 13 urah nedeljskega dela in pred ponedeljkovo nočno. Pravi, da je že zelo utrujena.

"Čisto sem že izgorela. Brez zanimanja. Ne samo, da me boli hrbet in si obrokov več niti ne kuham normalno, ampak nimam več niti zanimanja za sočloveka, za družino. Ko razmišljam, ali bi raje šla ven na sprehod, ali se raje uležem, sploh ne grem več na sprehod. Hobije sem skoraj opustila. Enostavno obsedim s tem v naročju in zrem v prazno. Nimam več prave življenjske energije."

Jasmina Gerdej, ki pravi, da so izšolane medicinske sestre tako slabo plačane, da gredo nekatere raje delat v lokal, opozori na najslabše plačano osebje v domu: "To je kader, ki je nujno potreben, pa se o njem ne govori. Sester je malo, negovalnega kadra je malo, tudi tega je malo, ker je tako slabo plačan."

In edina spodbuda bi po njihovem mnenju bila dobro plačilo: "Čeprav v službo hodimo s srcem, še vseeno hodimo za plačilo."


Vroči mikrofon

1266 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Izgorevanje v skafandru

13.01.2021

Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice, ampak dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo tudi zdravje. Namesto letal si želijo predvsem spoštovanje in pošteno plačilo za svoje delo, tudi po tem, ko bo epidemije konec.

Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice. Želijo pa si predvsem spoštovanja in pošteno plačilo za svoje delo tudi po tem, ko bo epidemije konec.

Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo svoje zdravje.

Med njimi je tudi diplomirani zdravstvenik Boštjan Plahutnik, spremljevalec v nujnem reševalnem vozilu in vodja izmene. Na reševalni postaji UKC Ljubljana dela že od leta 2003. In kot pomni, takšnih razmer, kot so zdaj, še ni bilo.

"Delo je naporno predvsem zaradi vse zaščitne in varovalne opreme, ki jo moramo nositi: plašči, dvojne rokavice, maske. Pri vseh malo bolj zahtevnih intervencijah je to oprema, ki ovira gibanje, v njej je vroče, saj oprema ne diha, veliko se potiš že pri minimalnih posegih in postopkih, ki jih je treba opravljati na bolniku. Zaradi maske in zaščitnih očal pa je moten tudi vidni spekter. Problem pa je tudi, ker nam priprava na intervencijo vzame veliko časa. Da vse to oblečemo, je potreben čas. Po končani intervenci pa smo približno še dve uri in pol brez vozila, ker ga moramo v celoti očistiti. Kadra nimamo dovolj že dolgo časa. Ne zadoščamo niti predpisom ZZZS-ja."

Tudi ljudje so v zadnjem času vse bolj napeti, tudi konfliktni, pravi Plahutnik: "Imamo dnevno in nočno izmeno. Prosti smo samo en konec tedna, s tem, da gremo v soboto zjutraj z nočne, v ponedeljek zjutraj pa pridemo nazaj v službo. Praznikov večinoma nimamo."

Podobno zgodbo pripoveduje tudi medicinska sestra v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Nataša Zanoškar, ki pravi, da uporabnikom, ki so odrasli z motnjo v duševnem razvoju, v teh razmerah še vedno skušajo nuditi toplino in nežnost.

"Čez določen čas te spoznajo po glasu. Potem mu lažje dopoveš, da ga ne moreš toliko objemati, ga imeti na rokah, ga pocrkljati ali biti v neposredni bližini. Počasi so se že vdali v usodo, pa vseeno upamo, da bomo mogoče čez kakšen mesec ali dva vsega tega rešeni, da bomo lahko slekli zaščitna oblačila, se objeli, da bomo spet taki kot prej. Njim je bližina zelo pomembna. Moram pa reči, da stisko, ki jo zaradi tega doživljajo, pogumno prenašajo."

V času epidemije zaposleni delajo 12 ur na dan: "Eden drugemu pomagamo, da zmoremo. Noben ne glede na to, da mu pripada prosti čas, ne reče, da bo zdaj prost. Tudi starejše delavke so same šle nazaj v nočno in delajo po 12 ur. To ni bil noben problem. Ampak ne vem, kako dolgo bomo še zdržali, ker nam že odtekajo moči. Drug drugega bodrimo in spodbujamo, a ne vem, kako dolgo nam bo še to v pomoč."

"Vsi delamo z maksimalnim tempom. Ampak kaj bo potem, ko bo epidemije konec? Mi bomo ostali isti, vsi izgoreli, izmučeni, vsi s kupom dopusta, ki ga, ko se razglasi epidemija, v zdravstvu ne smemo izkoristiti, plače pa se nam bodo znižale na raven pred epidemijo."

Vodja varstveno delovnega centra Ravne na Koroškem Jože Kropivnik pravi, da je zaradi delovnega časa, skafandrov in čustev uporabnikov težko: "Težave imamo pri zaposlovanju. Plače so enostavno prenizke in ljudje grejo na dela drugam."

V domu upokojencev Kranj dela tudi srednja medicinska sestra Jasmina Gerdej, po 35 letih delovne dobe tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih. Za pogovor si je utrgala čas med skrbno odmerjenem počitkom po 13 urah nedeljskega dela in pred ponedeljkovo nočno. Pravi, da je že zelo utrujena.

"Čisto sem že izgorela. Brez zanimanja. Ne samo, da me boli hrbet in si obrokov več niti ne kuham normalno, ampak nimam več niti zanimanja za sočloveka, za družino. Ko razmišljam, ali bi raje šla ven na sprehod, ali se raje uležem, sploh ne grem več na sprehod. Hobije sem skoraj opustila. Enostavno obsedim s tem v naročju in zrem v prazno. Nimam več prave življenjske energije."

Jasmina Gerdej, ki pravi, da so izšolane medicinske sestre tako slabo plačane, da gredo nekatere raje delat v lokal, opozori na najslabše plačano osebje v domu: "To je kader, ki je nujno potreben, pa se o njem ne govori. Sester je malo, negovalnega kadra je malo, tudi tega je malo, ker je tako slabo plačan."

In edina spodbuda bi po njihovem mnenju bila dobro plačilo: "Čeprav v službo hodimo s srcem, še vseeno hodimo za plačilo."


29.05.2018

Zakaj je predvolilni boj poln praznega?

Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.


22.05.2018

Naj dajo na prvo mesto interese bolnika!

Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.


15.05.2018

(Nelegalna) pot do ene najboljših destinacij za gorske kolesarje na svetu

“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.


08.05.2018

Francoski študentje znova na okopih

Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive? V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.


24.04.2018

Glasbeniki že sedem let niso dobili izplačanih nadomestil iz pravic praznih medijev

Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice. Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa. In če bo to področje kdaj urejeno, glasbeniki denarja za nazaj ne bodo dobili izplačanega. Več o tem, kje se je zataknilo in zakaj se zadeve ne uredijo, s sogovorniki: Vojkom Tomanom, direktorjem Urada za intelektualno lastnino, Jero Rakovec Nahtigal z združenja SAZAS, Miho Guštinom – Guštijem, Markom Godnjavcem z Nika Records in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.


17.04.2018

Manifest za razvoj Slovenije

Med programom in obljubam stranke in tistim, kar se dejansko zgodi v politiki, obstaja velik razkorak


10.04.2018

Reka Mura in elektrarne

Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.


03.04.2018

Veliki strahovi Evropske unije glede katalonske krize

V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.


20.03.2018

Iz kozarca v blagajne športnih klubov?

Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij


13.03.2018

ITF – 20 let reševanja življenj

Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.


06.03.2018

RTV smo vsi: krepimo zavezništvo z javnostjo

Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice


27.02.2018

V zapor ne pripeljejo samo morilcev

Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.


20.02.2018

Starejši na trgu dela ali “brez starcev ni udarcev”

Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?


06.02.2018

Model "lex Magna" za vse?

Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali


30.01.2018

Kako najti ključne ljudi za ključna delovna mesta

Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.


23.01.2018

Ženske so bolj izobražene, a manj plačane

Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?


17.01.2018

Lezbos - Na robu Evrope

Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.


09.01.2018

Poplava dimnikarskih družb skrbi za kaos

V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden


26.12.2017

Slovenija: blizu in hkrati daleč?

Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".


19.12.2017

Ko imajo otroci čas, ga imajo tudi spletni kriminalci

Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab


Stran 23 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov