Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Varna hrana v času epidemije

19.01.2021

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)

O varni hrani v času epidemije z Andrejo Bizjak in Jernejem Drofenikom z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sama epidemija ni vplivala na kakovost ali na varnost hrane. Na začetku je bilo nekaj dilem, ali se koronavirusna bolezen lahko prenaša s hrano ali njeno površino, a je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) podala jasno mnenje, da temu ni tako. 

"Če pogledamo skupne rezultate nadzora leta 2020 in jih primerjamo z rezultati nadzora do leta 2015, potem vidimo bistven napredek. Vendar je še v letu 2020 ⅓ mesnic, kjer smo odkrili neskladja, ki so večinoma povezana z vodenjem dokumentacije, so pa povezana tudi z označevanjem mesa v delu, kjer gre za pošteno informiranje potrošnikov." - Andreja Bizjak

Bizjakova situacije na področju oljčnih olj ne ocenjuje kot dobre, saj še vedno odkrivajo olja, ki niso primerna za uživanje ljudi in so na kakovosti svetilnega olja, a jih pri nas prodajajo kot ekstra deviško oljčno olje: "To je veliko zavajanje potrošnika. Kar smo mi odkrili takšnih olj, je prišlo takoj do prepovedi prodaje takšnega oljčnega olja in so ga morali in trgovci in prodajalci takoj odstraniti. Koliko je še neodkritega, pa si ne upam špekulirati."

"Vsak nosilec živilske dejavnosti mora s svojimi notranjimi kontrolami zagotavljati, da živilo pod njegovo oblastjo izpolnjuje varnostne in kakovostne parametre in parametre glede označevanja. Zato pa so notranje kontrole. Ker na to, da bo država preverila vsako steklenico olja, vsako klobaso, vsako kilo riža, ne gre računati. Oni tržijo, oni morajo biti zaupanja vredni, da preverjajo to, kar tržijo. Živila, ki jih dajejo ali drugemu nosilcu živilske dejavnosti ali končnemu potrošniku."

V zadnjem času je v javnosti najbolj odmeval odpoklic sezama, ki ni bil primeren za uživanje. Andreja Bizjak dodaja, da je kemijska varnost vedno pomembnejša in je pomembno, da so rezultati testiranj hrane transparentni, da vsi vemo, kaj je tisto, kar je narobe: "Ampak lahko bi trdili,  da v Evropi jemo kar varno hrano, tudi kar se kemijskega tveganja tiče."

Več nadzora, manj nepravilnosti

"Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti," zatrjuje Jernej Drofenik z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj meni, da bi z zaostrenim nadzorom na živilskem področju imeli manj težav z nepravilnostmi in kršitvami. A poostriti nadzor je zaradi kadrovskih stisk in starostne strukture zaposlenih praktično nemogoče: "Zelo veliko bi naredili, če bi imeli paralelne sisteme, da bi dodatno zaposljevali še v času, ko nam določen del ljudi odhaja v pokoj, predvsem zaradi prenosa znanj. Teh mehanizmov v Sloveniji ni. Tudi ta starostna skupina pomeni več bolnišk, več odsotnosti z dela in s tem manj nadzora."

Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. 

"Stične točke so predvsem v delih, kjer Evropska komisija zahteva od držav članic določeno ukrepanje za doseganje določenih ciljev. Pri nas so take stične točke tri, to je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov pri zdravljenju živali in zahteve glede dobrobiti živali."


Vroči mikrofon

1275 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Varna hrana v času epidemije

19.01.2021

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)

O varni hrani v času epidemije z Andrejo Bizjak in Jernejem Drofenikom z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sama epidemija ni vplivala na kakovost ali na varnost hrane. Na začetku je bilo nekaj dilem, ali se koronavirusna bolezen lahko prenaša s hrano ali njeno površino, a je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) podala jasno mnenje, da temu ni tako. 

"Če pogledamo skupne rezultate nadzora leta 2020 in jih primerjamo z rezultati nadzora do leta 2015, potem vidimo bistven napredek. Vendar je še v letu 2020 ⅓ mesnic, kjer smo odkrili neskladja, ki so večinoma povezana z vodenjem dokumentacije, so pa povezana tudi z označevanjem mesa v delu, kjer gre za pošteno informiranje potrošnikov." - Andreja Bizjak

Bizjakova situacije na področju oljčnih olj ne ocenjuje kot dobre, saj še vedno odkrivajo olja, ki niso primerna za uživanje ljudi in so na kakovosti svetilnega olja, a jih pri nas prodajajo kot ekstra deviško oljčno olje: "To je veliko zavajanje potrošnika. Kar smo mi odkrili takšnih olj, je prišlo takoj do prepovedi prodaje takšnega oljčnega olja in so ga morali in trgovci in prodajalci takoj odstraniti. Koliko je še neodkritega, pa si ne upam špekulirati."

"Vsak nosilec živilske dejavnosti mora s svojimi notranjimi kontrolami zagotavljati, da živilo pod njegovo oblastjo izpolnjuje varnostne in kakovostne parametre in parametre glede označevanja. Zato pa so notranje kontrole. Ker na to, da bo država preverila vsako steklenico olja, vsako klobaso, vsako kilo riža, ne gre računati. Oni tržijo, oni morajo biti zaupanja vredni, da preverjajo to, kar tržijo. Živila, ki jih dajejo ali drugemu nosilcu živilske dejavnosti ali končnemu potrošniku."

V zadnjem času je v javnosti najbolj odmeval odpoklic sezama, ki ni bil primeren za uživanje. Andreja Bizjak dodaja, da je kemijska varnost vedno pomembnejša in je pomembno, da so rezultati testiranj hrane transparentni, da vsi vemo, kaj je tisto, kar je narobe: "Ampak lahko bi trdili,  da v Evropi jemo kar varno hrano, tudi kar se kemijskega tveganja tiče."

Več nadzora, manj nepravilnosti

"Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti," zatrjuje Jernej Drofenik z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj meni, da bi z zaostrenim nadzorom na živilskem področju imeli manj težav z nepravilnostmi in kršitvami. A poostriti nadzor je zaradi kadrovskih stisk in starostne strukture zaposlenih praktično nemogoče: "Zelo veliko bi naredili, če bi imeli paralelne sisteme, da bi dodatno zaposljevali še v času, ko nam določen del ljudi odhaja v pokoj, predvsem zaradi prenosa znanj. Teh mehanizmov v Sloveniji ni. Tudi ta starostna skupina pomeni več bolnišk, več odsotnosti z dela in s tem manj nadzora."

Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. 

"Stične točke so predvsem v delih, kjer Evropska komisija zahteva od držav članic določeno ukrepanje za doseganje določenih ciljev. Pri nas so take stične točke tri, to je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov pri zdravljenju živali in zahteve glede dobrobiti živali."


27.02.2018

V zapor ne pripeljejo samo morilcev

Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.


20.02.2018

Starejši na trgu dela ali “brez starcev ni udarcev”

Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?


06.02.2018

Model "lex Magna" za vse?

Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali


30.01.2018

Kako najti ključne ljudi za ključna delovna mesta

Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.


23.01.2018

Ženske so bolj izobražene, a manj plačane

Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?


17.01.2018

Lezbos - Na robu Evrope

Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.


09.01.2018

Poplava dimnikarskih družb skrbi za kaos

V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden


26.12.2017

Slovenija: blizu in hkrati daleč?

Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".


19.12.2017

Ko imajo otroci čas, ga imajo tudi spletni kriminalci

Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab


12.12.2017

V čistejšem zraku bi živeli do dve leti dlje

Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje


05.12.2017

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov


28.11.2017

Agresivno nad javna naročila v zdravstvu

Računsko sodišče v vrtincu porabe javnega denarja


21.11.2017

Zarošeno vetrobransko steklo ali meglen pogled zaradi alkohola?

Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?


14.11.2017

Trinajsta plača, v dobrem in slabem smo v istem čolnu

Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih


07.11.2017

Slovenska vina: hit ali mit?

Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin


24.10.2017

Namesto v ustanovi čim dlje v domačem okolju

V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.


17.10.2017

Prvi posredovalci vse pomembnejši člen pri reševanju življenj

Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".


10.10.2017

Brezdomci niso samo na ulici

Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč.  Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.


03.10.2017

S pozitivnimi primeri nad diskriminacijo

Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.


26.09.2017

Trije ljudje - eno društvo

V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.


Stran 24 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov