Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Varna hrana v času epidemije

19.01.2021

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)

O varni hrani v času epidemije z Andrejo Bizjak in Jernejem Drofenikom z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sama epidemija ni vplivala na kakovost ali na varnost hrane. Na začetku je bilo nekaj dilem, ali se koronavirusna bolezen lahko prenaša s hrano ali njeno površino, a je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) podala jasno mnenje, da temu ni tako. 

"Če pogledamo skupne rezultate nadzora leta 2020 in jih primerjamo z rezultati nadzora do leta 2015, potem vidimo bistven napredek. Vendar je še v letu 2020 ⅓ mesnic, kjer smo odkrili neskladja, ki so večinoma povezana z vodenjem dokumentacije, so pa povezana tudi z označevanjem mesa v delu, kjer gre za pošteno informiranje potrošnikov." - Andreja Bizjak

Bizjakova situacije na področju oljčnih olj ne ocenjuje kot dobre, saj še vedno odkrivajo olja, ki niso primerna za uživanje ljudi in so na kakovosti svetilnega olja, a jih pri nas prodajajo kot ekstra deviško oljčno olje: "To je veliko zavajanje potrošnika. Kar smo mi odkrili takšnih olj, je prišlo takoj do prepovedi prodaje takšnega oljčnega olja in so ga morali in trgovci in prodajalci takoj odstraniti. Koliko je še neodkritega, pa si ne upam špekulirati."

"Vsak nosilec živilske dejavnosti mora s svojimi notranjimi kontrolami zagotavljati, da živilo pod njegovo oblastjo izpolnjuje varnostne in kakovostne parametre in parametre glede označevanja. Zato pa so notranje kontrole. Ker na to, da bo država preverila vsako steklenico olja, vsako klobaso, vsako kilo riža, ne gre računati. Oni tržijo, oni morajo biti zaupanja vredni, da preverjajo to, kar tržijo. Živila, ki jih dajejo ali drugemu nosilcu živilske dejavnosti ali končnemu potrošniku."

V zadnjem času je v javnosti najbolj odmeval odpoklic sezama, ki ni bil primeren za uživanje. Andreja Bizjak dodaja, da je kemijska varnost vedno pomembnejša in je pomembno, da so rezultati testiranj hrane transparentni, da vsi vemo, kaj je tisto, kar je narobe: "Ampak lahko bi trdili,  da v Evropi jemo kar varno hrano, tudi kar se kemijskega tveganja tiče."

Več nadzora, manj nepravilnosti

"Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti," zatrjuje Jernej Drofenik z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj meni, da bi z zaostrenim nadzorom na živilskem področju imeli manj težav z nepravilnostmi in kršitvami. A poostriti nadzor je zaradi kadrovskih stisk in starostne strukture zaposlenih praktično nemogoče: "Zelo veliko bi naredili, če bi imeli paralelne sisteme, da bi dodatno zaposljevali še v času, ko nam določen del ljudi odhaja v pokoj, predvsem zaradi prenosa znanj. Teh mehanizmov v Sloveniji ni. Tudi ta starostna skupina pomeni več bolnišk, več odsotnosti z dela in s tem manj nadzora."

Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. 

"Stične točke so predvsem v delih, kjer Evropska komisija zahteva od držav članic določeno ukrepanje za doseganje določenih ciljev. Pri nas so take stične točke tri, to je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov pri zdravljenju živali in zahteve glede dobrobiti živali."


Vroči mikrofon

1266 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Varna hrana v času epidemije

19.01.2021

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)

O varni hrani v času epidemije z Andrejo Bizjak in Jernejem Drofenikom z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sama epidemija ni vplivala na kakovost ali na varnost hrane. Na začetku je bilo nekaj dilem, ali se koronavirusna bolezen lahko prenaša s hrano ali njeno površino, a je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) podala jasno mnenje, da temu ni tako. 

"Če pogledamo skupne rezultate nadzora leta 2020 in jih primerjamo z rezultati nadzora do leta 2015, potem vidimo bistven napredek. Vendar je še v letu 2020 ⅓ mesnic, kjer smo odkrili neskladja, ki so večinoma povezana z vodenjem dokumentacije, so pa povezana tudi z označevanjem mesa v delu, kjer gre za pošteno informiranje potrošnikov." - Andreja Bizjak

Bizjakova situacije na področju oljčnih olj ne ocenjuje kot dobre, saj še vedno odkrivajo olja, ki niso primerna za uživanje ljudi in so na kakovosti svetilnega olja, a jih pri nas prodajajo kot ekstra deviško oljčno olje: "To je veliko zavajanje potrošnika. Kar smo mi odkrili takšnih olj, je prišlo takoj do prepovedi prodaje takšnega oljčnega olja in so ga morali in trgovci in prodajalci takoj odstraniti. Koliko je še neodkritega, pa si ne upam špekulirati."

"Vsak nosilec živilske dejavnosti mora s svojimi notranjimi kontrolami zagotavljati, da živilo pod njegovo oblastjo izpolnjuje varnostne in kakovostne parametre in parametre glede označevanja. Zato pa so notranje kontrole. Ker na to, da bo država preverila vsako steklenico olja, vsako klobaso, vsako kilo riža, ne gre računati. Oni tržijo, oni morajo biti zaupanja vredni, da preverjajo to, kar tržijo. Živila, ki jih dajejo ali drugemu nosilcu živilske dejavnosti ali končnemu potrošniku."

V zadnjem času je v javnosti najbolj odmeval odpoklic sezama, ki ni bil primeren za uživanje. Andreja Bizjak dodaja, da je kemijska varnost vedno pomembnejša in je pomembno, da so rezultati testiranj hrane transparentni, da vsi vemo, kaj je tisto, kar je narobe: "Ampak lahko bi trdili,  da v Evropi jemo kar varno hrano, tudi kar se kemijskega tveganja tiče."

Več nadzora, manj nepravilnosti

"Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti," zatrjuje Jernej Drofenik z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj meni, da bi z zaostrenim nadzorom na živilskem področju imeli manj težav z nepravilnostmi in kršitvami. A poostriti nadzor je zaradi kadrovskih stisk in starostne strukture zaposlenih praktično nemogoče: "Zelo veliko bi naredili, če bi imeli paralelne sisteme, da bi dodatno zaposljevali še v času, ko nam določen del ljudi odhaja v pokoj, predvsem zaradi prenosa znanj. Teh mehanizmov v Sloveniji ni. Tudi ta starostna skupina pomeni več bolnišk, več odsotnosti z dela in s tem manj nadzora."

Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. 

"Stične točke so predvsem v delih, kjer Evropska komisija zahteva od držav članic določeno ukrepanje za doseganje določenih ciljev. Pri nas so take stične točke tri, to je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov pri zdravljenju živali in zahteve glede dobrobiti živali."


11.07.2017

Kulturne ustanove samevajo

Ob poplavi prireditev v Sloveniji smo se spraševali, kakšno kulturo potrebujemo. Zakaj likovni in drugi kulturni hrami med tednom samevajo, polnijo pa jih v glavnem odprtja in razni večji dogodki! Kam je usmerjena naša pozornost, predvsem pa kam je usmerjena pozornost mladih? V studio smo povabili Nadjo Zgonik, profesorico na ALUO, in Nino Ostan, svetovalko za umetnost na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Za mnenje smo vprašali tudi Diano Koloini, umetniško vodjo SNG Maribor, in Nino Peče, vodjo Kinodvora.


04.07.2017

Smo pri prehodu v nizkoogljično družbo premalo ambiciozni?

lada je prejšnji mesec objavila predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki ga - takega, kot je bil predstavljen - ne bo upošteval nihče. Tako razmišlja dr. Robert Golob, ki meni, da se vedemo, kot da smo na svetu sami, svet pa je na pragu energetske revolucije. Zakaj bi morali začeti razmišljati zunaj okvira dogem, namesto da se v energetskem konceptu opredeljujemo do tega, katere dogme so v redu in katere ne?


27.06.2017

200 milijonski prihranek na račun zdravja ljudi

Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini


20.06.2017

Stanje v socialnih zavodih

Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.


06.06.2017

Brezplačna učna gradiva za prvošolce!

Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.


30.05.2017

Vučićeva Srbija pro et contra Evropi

“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.


23.05.2017

Kaj pa če virus poje vse ocene?

Izsiljevalski hekerski programi, kot smo jim bili priča minuli teden, so le del možnih nevarnosti, ki pretijo varnosti naših podatkov. Zlonamerni programi lahko onemogočijo izplačevanje socialnih transferjev, izbrišejo vse ocene iz e-redovalnice, uničijo vso zdravstveno dokumentacijo in e-recepte, preprogramirajo vodne, transportne, električne ali energetske sisteme in tako povzročijo kaos in morda celo smrt. Zakaj javne ustanove težko ščitijo sisteme in posledično naše osebne podatke, bodo razmišljali gostje v Vročem mikrofonu na Valu 202: iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. Boštjan Kežmah, tudi sodni izvedenec in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vodja vladnega urada za varovanje tajnih podatkov Dobran Božič, vodja odzivnega centra SI-Cert Gorazd Božič, strokovnjakinja za javna naročila Milena Basta Trtnik, Dalibor Cerar iz Kabi d.o.o., namestnica generalnega direktorja Direktorata za informatiko Polona Kobal in Domen Božeglav s Kabineta ministra za javno upravo.


25.04.2017

Prototip predsedniškega zmagovalca

Predsedniške volitve v svetovnih okvirih postajajo tekma z nepredvidljivim rezultatom. Iščemo prototip predsedniškega zmagovalca. Tudi slovenskega. Sogovornika: dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak za odnose z javnostmi, Andraž Zorko (Valicon), raziskovalec javnega mnenja.


18.04.2017

Urejeni odnosi med sodelavci bistveno pripomorejo k uspešnosti

Urejeni odnosi med sodelavci bistveno pripomorejo k uspešnosti organizacije. Toda v zadnjem času pogosto ugotavljamo, da so odnosi v kolektivih porazni. Slabi odnosi lahko privedejo do odpovedi koncerta ali pa do smrti pacienta. Kdo je odgovoren za primerno komuniciranje in urejanje razmer v kolektivu? Kako naj bi reševali konflikte na delovnem mestu? Anja Hlača Ferjančič se je o tem pogovarjala s psihologom, imago terapevtom in mediatorjem Rudijem Tavčarjem.


11.04.2017

Etično novinarstvo in mokra voda

Če rečemo etično novinarstvo, je približno tako, kot bi dejali mokra voda. Novinarstvo brez etike ni novinarstvo! Zakaj potem v medijih vidimo, beremo in slišimo toliko neetičnega? Odgovor smo iskali v torkovem Vročem mikrofonu. Gosta sta bila Jernej Rovšek in dr. Marko Milosavljevič.


04.04.2017

Slovensko in pika

Vsi trgovci so odkrili nacionalno zgodbo. Zakaj je poudarjanje, da je izdelek ali pridelek slovenski v oglasih (ne)smiselno? Koga nagovarja takšno oglaševanje, zakaj ostaja precej banalno, na ravni čokolade in zelenjave? Kaj dobrega lahko prinese prebujeno slovenstvo v oglasih?


28.03.2017

Kako se izviti iz oklepa fosilne industrije?

Slovensko podnebje je že za skoraj 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Ratificirali smo Pariški sporazum, kar pa ne bo ustavilo nadaljnjega ogrevanja. Klimatologi predvidevajo, da lahko ob nadaljnjem globalnem dvigu temperature za 2 °C v Sloveniji pričakujemo dvig za 4 °C. Cilji Pariškega sporazuma zahtevajo takojšnje ukrepanje. Kako se izviti iz oklepa fosilne industrije in spodbuditi samooskrbo z obnovljivimi viri energije?


21.03.2017

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar

Vesna Györkös Žnidar svoje nastope v medijih namensko omejuje, ker je prepričana, da mora notranji minister nastopati sporočilno. Torkov Vroči mikrofon z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar o policiji in njenih pooblastilih, o slovenski in evropski migracijski politiki, človekovih pravicah, ograjah …


14.03.2017

Javnost je naš zaveznik

Poraba javnega denarja bi bila lahko bolj premišljena. Javnemu mnenju o preplačanih storitvah, previsokih zaslužkih javnih uslužbencev, nesmotrni porabi v občinah in težavah pri črpanju evropskih sredstev pritrjujejo tudi revizije računskega sodišča. Ali porabniki javnega denarja nimajo dovolj znanja, so predpisi preveč zapleteni, vodi nekatere pohlep ali polnjenje žepov političnih prijateljev? Na vprašanja je v Vročem mikrofonu odgovarjal Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča.


07.03.2017

Namesto rož enako plačilo

Ženske so na splošno bolj izobražene od moških. Kljub temu zaslužijo manj kot moški in so bolj izpostavljene tveganju revščine. Ob tem so vse pogostejši napadi na temeljne pravice žensk in poskusi retradicionalizacije družbe. Kako se upreti tem napadom, govorimo s sociologinjo dr. Milico Antić Gaber.


28.02.2017

Pred začetkom prodaje je treba kupca preveriti

Pogovor z Marjanom Mačkoškom, predsednikom GZS o ugledu slovenskega gospodarstva, aktualnih razmerah in ključnih temah, ki bodo gospodarstvenike zaposlovale v 2017.


21.02.2017

Mestni in občinski redarji postajajo policisti

Prejšnji teden je Državni zbor sprejel predlagane spremembe Zakona o občinskem redarstvu – to je bilo po 10 letih od prvega krovnega zakona nujno, saj se je v tem obdobju spremenili številni zakoni in predpisi, ki vplivajo tudi na delovanje redarske službe. Redarji so v teh 10 letih dobivali nove in nove zadolžitve in pooblastila - sprva komunalni nadzorniki so začeli urejati mirujoči promet, pred leti so dobili dodatne zadolžitve pri tekočem prometu in prometnih prekrških, zadolžitve s področja javnega reda in miru in tako naprej. V novem zakonu o občinskem redarstvu se med drugim spreminjajo pogoji za uporabo telesne sile in plinskega razpršilca, spreminja se način ugotavljanja identitete, uvaja vodenje evidence o uporabi prisilnih sredstev in podobno, zaradi česar mnogi ugotavljajo, da občinski redarji postajajo nekakšni občinski ali mestni policisti.


14.02.2017

Delavci, ujeti v trikotnik z agencijami in podjetji

Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?


31.01.2017

Evropa, kje si (in kam greš)?

Zdi se, da v Evropi ne delujejo več niti procesi, ki so doslej na videz delovali same od sebe. Začeli smo se prepirati o tem, kdo bolj ignorira evropska pravila, podpisane mednarodne konvencije, sporazume in sodišča, hkrati pa države EU iščejo pravne podlage, kako ta ista pravila obiti ali si jih vsaj ugodno prilagoditi. V kar nekaj tovrstnih postopkov se je v zadnjem času zapletla tudi Slovenija, naj gre za ignoriranje opozoril Sveta Evrope glede Zakona o tujcih, spor s Komisijo in Hrvaško glede terana, do zapletov s prodajo Cimosa in NLB. Govori Dragan Barbutovski.


24.01.2017

Lov na kršitelje

Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? O tem sta v Vročem mikrofonu govorili glavna inšpektorica za delo, predstavnica Finančne uprave in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.


Stran 25 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov