Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Muzej norosti v primežu institucionalne norosti

17.02.2021

Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.

Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti

Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti.

Po mnenju Simone Ratajc, koordinatorke Regijskega centra za deinstitucionalizacijo, gre za ljudi, ki so bili iz družbe najbolj izločeni in so izločeni še vedno. Zato poudarja, da je vloga Muzeja norosti tako še pomembnejša:

"Ravno te prostore, ki so lahko del kulturne dediščine, ali pa je to le izpraznjen grad ali zaprta institucija, ki ne bi smela več obstajati, moramo napolniti z vsebino, ki jo ljudje potrebujemo. Da potem to ni več prostor propadanja in rušenja. Res da so se zidovi in prostori polepšali, ampak vsebina, kako razumemo človeka, pa še ostaja."

O tem, kakšna je ta vsebina, je na svoji koži v eni izmed takih institucij v Domu na Krasu v Dutovljah izkusil tudi 30-letni Aljaž, ki je v njem preživel pet let življenja. Zunaj je dve leti in dobro razume pomen Muzeja norosti: "Začela se je ta psihiatrična kalvarija. Marsikaj sem pustil za sabo, ampak marsikdo mojih let tega še ni doživel." Zato so domačini zavihali rokave in trdo delali to, da bi prispevali k deinstitucionalizaciji, ustvarjanju delovnih mest in skrbi za spomenik.

"Da bi se tudi te njegove druge, kulturno-umetnostne in zgodovinske vrednote čim bolj ohranile. Namreč Socialno varstveni zavod Hrastovec je to stavbo desetletja uporabljal, danes lahko rečemo, da tudi zlorabljal, poškodoval in oškodoval. Od leta 2004 pa so tudi vztrajno opuščali vzdrževanje." – vodja muzeja Sonja Bezjak

K nezapiranju Muzeja norosti je pozval tudi Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pravi dr. Rajko Muršič, se "vsi hočejo znebiti ali odgovornosti ali objektov ali ljudi. Ne pustijo, da bi ljudje, ki so nekoč živeli tam, in njihovi spomini govorili sami zase in ljudem, ki še vedno živijo na tem območju, pomagali pri njihovih prizadevanjih, da iz svojega kraja in spomina nekaj naredijo."

"Gre za načrtno politiko, ki noče sprejeti dejstva, da je skrajni čas, da v tej državi gremo v deinstitucionalizacijo oziroma v procese modernizacije, s katerimi bi se končno prebili iz srednjega veka oziroma novoveškega dela depresivnega obravnavanja ljudi v institucijah. Ne govorim samo o zavodu Hrastovec, ki je bil prvi in vzorčni primer tega, kako naj bi se zadeva izvajala. Čeprav je vse ostalo na pol poti, le z izpraznitvijo gradu na Tratah, ne pa tudi s procesom, ki smo ga pričakovali. Z njim bi tako izpraznili tudi grad Hrastovec, ki je ravno tako neprimeren za takšne dejavnosti in vse druge gradove, ki jih imamo v Sloveniji za ta namen, in ustvarili bivalne prostore skupnosti oziroma reintegrirali ljudi nazaj v socialno okolje, v katero pravzaprav ljudje spadamo kot družbena bitja. Tukaj je večji problem na Ministrstvu za delo, ki je absolutno in popolnoma gluho na vižo deinstitucionalizacije in popolnoma zavestno blokira kakršne koli pobude v tej smeri v času, ko se je izkazalo, da so zaprte institucije najbolj nevarno družbeno okolje."


Vroči mikrofon

1261 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Muzej norosti v primežu institucionalne norosti

17.02.2021

Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.

Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti

Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti.

Po mnenju Simone Ratajc, koordinatorke Regijskega centra za deinstitucionalizacijo, gre za ljudi, ki so bili iz družbe najbolj izločeni in so izločeni še vedno. Zato poudarja, da je vloga Muzeja norosti tako še pomembnejša:

"Ravno te prostore, ki so lahko del kulturne dediščine, ali pa je to le izpraznjen grad ali zaprta institucija, ki ne bi smela več obstajati, moramo napolniti z vsebino, ki jo ljudje potrebujemo. Da potem to ni več prostor propadanja in rušenja. Res da so se zidovi in prostori polepšali, ampak vsebina, kako razumemo človeka, pa še ostaja."

O tem, kakšna je ta vsebina, je na svoji koži v eni izmed takih institucij v Domu na Krasu v Dutovljah izkusil tudi 30-letni Aljaž, ki je v njem preživel pet let življenja. Zunaj je dve leti in dobro razume pomen Muzeja norosti: "Začela se je ta psihiatrična kalvarija. Marsikaj sem pustil za sabo, ampak marsikdo mojih let tega še ni doživel." Zato so domačini zavihali rokave in trdo delali to, da bi prispevali k deinstitucionalizaciji, ustvarjanju delovnih mest in skrbi za spomenik.

"Da bi se tudi te njegove druge, kulturno-umetnostne in zgodovinske vrednote čim bolj ohranile. Namreč Socialno varstveni zavod Hrastovec je to stavbo desetletja uporabljal, danes lahko rečemo, da tudi zlorabljal, poškodoval in oškodoval. Od leta 2004 pa so tudi vztrajno opuščali vzdrževanje." – vodja muzeja Sonja Bezjak

K nezapiranju Muzeja norosti je pozval tudi Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pravi dr. Rajko Muršič, se "vsi hočejo znebiti ali odgovornosti ali objektov ali ljudi. Ne pustijo, da bi ljudje, ki so nekoč živeli tam, in njihovi spomini govorili sami zase in ljudem, ki še vedno živijo na tem območju, pomagali pri njihovih prizadevanjih, da iz svojega kraja in spomina nekaj naredijo."

"Gre za načrtno politiko, ki noče sprejeti dejstva, da je skrajni čas, da v tej državi gremo v deinstitucionalizacijo oziroma v procese modernizacije, s katerimi bi se končno prebili iz srednjega veka oziroma novoveškega dela depresivnega obravnavanja ljudi v institucijah. Ne govorim samo o zavodu Hrastovec, ki je bil prvi in vzorčni primer tega, kako naj bi se zadeva izvajala. Čeprav je vse ostalo na pol poti, le z izpraznitvijo gradu na Tratah, ne pa tudi s procesom, ki smo ga pričakovali. Z njim bi tako izpraznili tudi grad Hrastovec, ki je ravno tako neprimeren za takšne dejavnosti in vse druge gradove, ki jih imamo v Sloveniji za ta namen, in ustvarili bivalne prostore skupnosti oziroma reintegrirali ljudi nazaj v socialno okolje, v katero pravzaprav ljudje spadamo kot družbena bitja. Tukaj je večji problem na Ministrstvu za delo, ki je absolutno in popolnoma gluho na vižo deinstitucionalizacije in popolnoma zavestno blokira kakršne koli pobude v tej smeri v času, ko se je izkazalo, da so zaprte institucije najbolj nevarno družbeno okolje."


07.11.2017

Slovenska vina: hit ali mit?

Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin


24.10.2017

Namesto v ustanovi čim dlje v domačem okolju

V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.


17.10.2017

Prvi posredovalci vse pomembnejši člen pri reševanju življenj

Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".


10.10.2017

Brezdomci niso samo na ulici

Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč.  Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.


03.10.2017

S pozitivnimi primeri nad diskriminacijo

Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.


26.09.2017

Trije ljudje - eno društvo

V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.


19.09.2017

Ugrabljeno okolje

Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?


10.09.2017

Vsi naši Agrokomerci

Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek


05.09.2017

Več delovnih zvezkov ne pomeni večjega znanja

Za šolske potrebščine, delovne učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžil. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več zgolj priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. A resnica je nekje drugje. Pogovarjali smo se z Antonom Medenom, predsednikom Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.


29.08.2017

Človeški faktor v prometu

Čeprav letošnja statistika prometnih nesreč in žrtev za zdaj kaže nekoliko boljše stanje kot lani, je to seveda še daleč od želja prometnih strokovnjakov. V tem prometnem trikotniku, ki ga sestavljajo cesta, vozilo in človek se zdi človek tisti, ki je daleč največkrat kriv za nesrečo in je torej predvsem pri njem iskati rezerve pri varnosti na naših cestah.Tokrat nismo govorili o infrastrukturi, o cestah, ki so sicer pri nas v slabem stanju. Tudi ne o avtomobilih, ki so kljub nekaterim izjemam, vedno bolj varni in pripomorejo k zmanjševanju posledic prometnih nesreč. V glavni vlogi analize prometa je tokrat nastopal voznik, udeleženec, ki je po mednarodnih raziskavah kriv za 90 % vseh neugodnosti, ki se zgodijo na cestah.


22.08.2017

Infrastruktura za varnost prometa

Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.


08.08.2017

Ali oblast ne zaupa javnosti?

Ali oblast ne zaupa javnosti? Tudi letos je v javni razpravi kar nekaj pomembnih predpisov, ki med počitnicami ne bodo deležni take pozornosti, kot bi je bili v aktivnejših mesecih. Tudi na vprašanje, ali bi morala biti javnost bolj vključena v nastajanje predpisov, bosta v naslednjih minutah v Vročem mikrofonu odgovorila izredna profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo ljubljanske fakultete za družbene vede doktorica Irena Bačlija Brajnik in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici.


01.08.2017

Delo na soncu, sonce na delu

ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno?  Vse kaže, da ne.


25.07.2017

Kriptovalute iščejo svoje mesto v svetu

Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.


18.07.2017

Na plovilu brez praktičnih izkušenj?!

Brezskrbnost lahko hitro spremeni v težave, sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.


11.07.2017

Kulturne ustanove samevajo

Ob poplavi prireditev v Sloveniji smo se spraševali, kakšno kulturo potrebujemo. Zakaj likovni in drugi kulturni hrami med tednom samevajo, polnijo pa jih v glavnem odprtja in razni večji dogodki! Kam je usmerjena naša pozornost, predvsem pa kam je usmerjena pozornost mladih? V studio smo povabili Nadjo Zgonik, profesorico na ALUO, in Nino Ostan, svetovalko za umetnost na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Za mnenje smo vprašali tudi Diano Koloini, umetniško vodjo SNG Maribor, in Nino Peče, vodjo Kinodvora.


04.07.2017

Smo pri prehodu v nizkoogljično družbo premalo ambiciozni?

lada je prejšnji mesec objavila predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki ga - takega, kot je bil predstavljen - ne bo upošteval nihče. Tako razmišlja dr. Robert Golob, ki meni, da se vedemo, kot da smo na svetu sami, svet pa je na pragu energetske revolucije. Zakaj bi morali začeti razmišljati zunaj okvira dogem, namesto da se v energetskem konceptu opredeljujemo do tega, katere dogme so v redu in katere ne?


27.06.2017

200 milijonski prihranek na račun zdravja ljudi

Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini


20.06.2017

Stanje v socialnih zavodih

Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.


06.06.2017

Brezplačna učna gradiva za prvošolce!

Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.


Stran 24 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov