Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti.
Po mnenju Simone Ratajc, koordinatorke Regijskega centra za deinstitucionalizacijo, gre za ljudi, ki so bili iz družbe najbolj izločeni in so izločeni še vedno. Zato poudarja, da je vloga Muzeja norosti tako še pomembnejša:
"Ravno te prostore, ki so lahko del kulturne dediščine, ali pa je to le izpraznjen grad ali zaprta institucija, ki ne bi smela več obstajati, moramo napolniti z vsebino, ki jo ljudje potrebujemo. Da potem to ni več prostor propadanja in rušenja. Res da so se zidovi in prostori polepšali, ampak vsebina, kako razumemo človeka, pa še ostaja."
O tem, kakšna je ta vsebina, je na svoji koži v eni izmed takih institucij v Domu na Krasu v Dutovljah izkusil tudi 30-letni Aljaž, ki je v njem preživel pet let življenja. Zunaj je dve leti in dobro razume pomen Muzeja norosti: "Začela se je ta psihiatrična kalvarija. Marsikaj sem pustil za sabo, ampak marsikdo mojih let tega še ni doživel." Zato so domačini zavihali rokave in trdo delali to, da bi prispevali k deinstitucionalizaciji, ustvarjanju delovnih mest in skrbi za spomenik.
"Da bi se tudi te njegove druge, kulturno-umetnostne in zgodovinske vrednote čim bolj ohranile. Namreč Socialno varstveni zavod Hrastovec je to stavbo desetletja uporabljal, danes lahko rečemo, da tudi zlorabljal, poškodoval in oškodoval. Od leta 2004 pa so tudi vztrajno opuščali vzdrževanje." – vodja muzeja Sonja Bezjak
K nezapiranju Muzeja norosti je pozval tudi Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pravi dr. Rajko Muršič, se "vsi hočejo znebiti ali odgovornosti ali objektov ali ljudi. Ne pustijo, da bi ljudje, ki so nekoč živeli tam, in njihovi spomini govorili sami zase in ljudem, ki še vedno živijo na tem območju, pomagali pri njihovih prizadevanjih, da iz svojega kraja in spomina nekaj naredijo."
"Gre za načrtno politiko, ki noče sprejeti dejstva, da je skrajni čas, da v tej državi gremo v deinstitucionalizacijo oziroma v procese modernizacije, s katerimi bi se končno prebili iz srednjega veka oziroma novoveškega dela depresivnega obravnavanja ljudi v institucijah. Ne govorim samo o zavodu Hrastovec, ki je bil prvi in vzorčni primer tega, kako naj bi se zadeva izvajala. Čeprav je vse ostalo na pol poti, le z izpraznitvijo gradu na Tratah, ne pa tudi s procesom, ki smo ga pričakovali. Z njim bi tako izpraznili tudi grad Hrastovec, ki je ravno tako neprimeren za takšne dejavnosti in vse druge gradove, ki jih imamo v Sloveniji za ta namen, in ustvarili bivalne prostore skupnosti oziroma reintegrirali ljudi nazaj v socialno okolje, v katero pravzaprav ljudje spadamo kot družbena bitja. Tukaj je večji problem na Ministrstvu za delo, ki je absolutno in popolnoma gluho na vižo deinstitucionalizacije in popolnoma zavestno blokira kakršne koli pobude v tej smeri v času, ko se je izkazalo, da so zaprte institucije najbolj nevarno družbeno okolje."
1261 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti.
Po mnenju Simone Ratajc, koordinatorke Regijskega centra za deinstitucionalizacijo, gre za ljudi, ki so bili iz družbe najbolj izločeni in so izločeni še vedno. Zato poudarja, da je vloga Muzeja norosti tako še pomembnejša:
"Ravno te prostore, ki so lahko del kulturne dediščine, ali pa je to le izpraznjen grad ali zaprta institucija, ki ne bi smela več obstajati, moramo napolniti z vsebino, ki jo ljudje potrebujemo. Da potem to ni več prostor propadanja in rušenja. Res da so se zidovi in prostori polepšali, ampak vsebina, kako razumemo človeka, pa še ostaja."
O tem, kakšna je ta vsebina, je na svoji koži v eni izmed takih institucij v Domu na Krasu v Dutovljah izkusil tudi 30-letni Aljaž, ki je v njem preživel pet let življenja. Zunaj je dve leti in dobro razume pomen Muzeja norosti: "Začela se je ta psihiatrična kalvarija. Marsikaj sem pustil za sabo, ampak marsikdo mojih let tega še ni doživel." Zato so domačini zavihali rokave in trdo delali to, da bi prispevali k deinstitucionalizaciji, ustvarjanju delovnih mest in skrbi za spomenik.
"Da bi se tudi te njegove druge, kulturno-umetnostne in zgodovinske vrednote čim bolj ohranile. Namreč Socialno varstveni zavod Hrastovec je to stavbo desetletja uporabljal, danes lahko rečemo, da tudi zlorabljal, poškodoval in oškodoval. Od leta 2004 pa so tudi vztrajno opuščali vzdrževanje." – vodja muzeja Sonja Bezjak
K nezapiranju Muzeja norosti je pozval tudi Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pravi dr. Rajko Muršič, se "vsi hočejo znebiti ali odgovornosti ali objektov ali ljudi. Ne pustijo, da bi ljudje, ki so nekoč živeli tam, in njihovi spomini govorili sami zase in ljudem, ki še vedno živijo na tem območju, pomagali pri njihovih prizadevanjih, da iz svojega kraja in spomina nekaj naredijo."
"Gre za načrtno politiko, ki noče sprejeti dejstva, da je skrajni čas, da v tej državi gremo v deinstitucionalizacijo oziroma v procese modernizacije, s katerimi bi se končno prebili iz srednjega veka oziroma novoveškega dela depresivnega obravnavanja ljudi v institucijah. Ne govorim samo o zavodu Hrastovec, ki je bil prvi in vzorčni primer tega, kako naj bi se zadeva izvajala. Čeprav je vse ostalo na pol poti, le z izpraznitvijo gradu na Tratah, ne pa tudi s procesom, ki smo ga pričakovali. Z njim bi tako izpraznili tudi grad Hrastovec, ki je ravno tako neprimeren za takšne dejavnosti in vse druge gradove, ki jih imamo v Sloveniji za ta namen, in ustvarili bivalne prostore skupnosti oziroma reintegrirali ljudi nazaj v socialno okolje, v katero pravzaprav ljudje spadamo kot družbena bitja. Tukaj je večji problem na Ministrstvu za delo, ki je absolutno in popolnoma gluho na vižo deinstitucionalizacije in popolnoma zavestno blokira kakršne koli pobude v tej smeri v času, ko se je izkazalo, da so zaprte institucije najbolj nevarno družbeno okolje."
25 let zaščite slovenskih potrošnikov je povezanih z Zvezo potrošnikov Slovenije, ki je v preteklosti postavila kar nekaj mejnikov pri dojemanju pravic varčevalcev in kupcev. Kje smo danes? Politike zaščite potrošnikov v Sloveniji skorajda ni, že dosežena raven se je močno znižala, država se loteva horuk akcij, Zveza potrošnikov Slovenije je oslabljena. O potrošniških pravicah z Bredo Kutin v Vročem mikrofonu ob 12.00 na Valu 202.
V Studiu 14 Radia Slovenija smo v torek organizirali javno razpravo z naslovom: “Laibach – v Londonu Slovenci, v Sloveniji tujci”, kjer so predlagatelji zakona, glasbeniki, strokovna javnost in poznavalci medijske krajine soočili mnenja o dveh najbolj spornih točkah novele zakona – novi opredelitvi slovenske glasbe in pomenu kvot za predvajanje vsaj 20 odstotkov te glasbe med 6. in 22. uro vsak dan.
Slovenija že več kot desetletje snuje zakon o dolgotrajni oskrbi. Reformi sistema dolgotrajne oskrbe se ne bomo mogli izogniti, do konca leta jo zdaj od nas pričakuje tudi Evropska komisija. Zakaj se kljub neverjetni počasnosti pri sprejemanju reforme nekateri še vedno bojijo prehitrih sprememb pri prehodu iz institucionalne oskrbe na večji poudarek na pomoči na domu? Kje bomo našli sredstva za delovanje sistema? Bo prej treba sprejeti odločitev o reformi zdravstvenega zavarovanja? Medtem pa 20 tisoč ljudi še vedno biva v ustanovah, kot so domovi za stare, čeprav bi ob urejenem sistemu številni od njih lahko živeli doma.
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Kakšna je resnična solidarnost, ki jo naša država izkazuje do ljudi, ki bežijo pred vojno, lakoto, nasiljem in zakaj begunci bežijo tudi pred sistemom pri nas? Kdo bo predstavljal kolaterarno škodo vojaških akcij v begunski krizi? Kaj prinaša kriminalizacija beguncev, ki se zaostruje v razpravah o sistemu kvot? Med vojno v Jugoslaviji je bilo v Sloveniji tudi do 70.000 beguncev. Zakaj se danes tako bojimo, če bi morali odpreti vrata nekaj desetim ali stotim?
Slovenijo zaradi počasnosti, pomanjkanja strokovnega kadra in neracionalnosti na področju urejanja letalskega sektorja čaka postopek pred evropskim sodiščem. Lahko se celo zgodi, da nam odvzamejo licence in certifikate, kar pomeni, da letala, ki so registrirana v Sloveniji, ne bodo smela leteti v zračnem prostoru drugih držav. Za takšno stanje je kriva Javna agencija za civilno letalstvo, saj ji zaradi slabega vodenja in pomanjkanja strokovnega kadra v štirih letih na področju letalskega prometa ni uspelo doseči evropskih standardov.
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve. Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.
Javni poziv Eko sklada za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb in večjo rabo obnovljivih virov energije že dolgo ni dvignil toliko prahu kot letos. Čeprav je zagotovljenih sredstev za kar milijon evrov več kot lani – skupaj 22 milijonov – je nezadovoljstvo občanov, vlagateljev in izvajalcev veliko. Tako zato, ker je bil poziv objavljen z več kot dvomesečno zamudo – to je povzročilo precejšnjo škodo tistemu delu slovenskega gospodarstva, ki je vezan na področje energijsko varčne graditve – kot tudi zato, ker v njem ni več subvencij za nekatere najbolj priljubljene ukrepe, na primer za vgraditev toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode.
Po številnih opozorilih na šolskem ministrstvu vendarle predvidevajo obširno in celostno prenovo učbeniških skladov s postopnim uvajanjem jeseni. Bodo s predvidenim načrtom uničene, dotrajane in celo neveljavne izvode v osnovnih šolah dokončno postavili v preteklost in pravočasno nadomestil z novimi? Za koliko časa in na čigav račun?
Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?
Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?
Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.
Gostja Vročega mikrofona je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, soočena s prvo opozorilno stavko zdravnikov: “Stavka zdravnikov je legitimna pravica sindikata, mislim pa, da je nepotrebna, saj smo se s predstavniki sindikata že dogovorili o našem bodočem sodelovanju.”
Kakšen gospodar je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja s približno 235 tisoč hektarji državnih gozdov? Ali so ti gozdovi zaradi nizkih koncesnin, ki jih določa Sklad, res zlata jama za koncesionarje? Zahtevamo odgovore od odgovornih v Vročem mikrofonu točno ob 12.00!
Neveljaven email naslov