Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Razmišljata Luka Lisjak Gabrijelčič in Jernej Šček
Kritika, kritičnost, kritizerstvo so pojmi, ki v političnem prostoru in diskurzu niso tako novi, se pa zdi, da se v vsakem družbenem kontekstu postavljajo na novo.
Kritično mišljenje s svojo refleksijo, s pretresanjem vidikov in perspektiv je pravzaprav tisto, kar naj bi pripisovali vsakemu razmišljujočemu posamezniku. Kritika oziroma kritičnost je nekakšna norma, merilo mišljenja. Mišljenje brez kritičnosti je pravzaprav navijaštvo, dogma.
Zdi pa se, da se je javni diskurz tako v političnem kot civilnodružbenem prostoru v zadnjem času veliko bolj nalezel kritizerstva, napadanja, žalitev, verbalnega obračunavanja kot pa argumentirane kritike, sprejemanje napak in opravičil ter jemanja koraka nazaj.
Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata razčleniti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček.
"Ko vprašanje, ‘kdo naj vlada’, prevlada nad vprašanjem, ‘kaj naj s to oblastjo počne’, nastopi na plano identitetna politika, ki potegne za seboj cel kup posledic. Tudi to, da je potem kar naenkrat vsaka kritika politika istočasno kritika njegovih volilcev. V smislu: ‘Vsak napad name je v resnici napad na vas.’" - Luka Lisjak Gabriječič
"Maksimizacija kritike, pri kateri kritika nima meja, tudi tista neutemeljena, in s tem pomanjkanje notranjega dialoga, ustvarja kritika sama – sovražni govor, ki je tista kritika, ki si ne zna postavljati svojih lastnih meja. V tem smo danes ujeti." - Jernej Šček
"Temeljno vprašanje je, ali damo ljudem že od mladih nog dalje tisto orodje, ki je v vsaki moderni družbi ključno – sposobnost učinkovite rabe besede, argumentacije." - Luka Lisjak Gabriječič
"Razredna skupnost in tudi javni prostor potrebujeta sodnika. V enem primeru učitelj, v drugem predsednik republike ali kdo drug. In sicer, zato da se ne izgubi dialoški smoter kritičnega eksperimentiranja. Če dialoškega koraka, dvogovora, ne bomo zmožni narediti, bo po nas." - Jernej Šček
1261 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Razmišljata Luka Lisjak Gabrijelčič in Jernej Šček
Kritika, kritičnost, kritizerstvo so pojmi, ki v političnem prostoru in diskurzu niso tako novi, se pa zdi, da se v vsakem družbenem kontekstu postavljajo na novo.
Kritično mišljenje s svojo refleksijo, s pretresanjem vidikov in perspektiv je pravzaprav tisto, kar naj bi pripisovali vsakemu razmišljujočemu posamezniku. Kritika oziroma kritičnost je nekakšna norma, merilo mišljenja. Mišljenje brez kritičnosti je pravzaprav navijaštvo, dogma.
Zdi pa se, da se je javni diskurz tako v političnem kot civilnodružbenem prostoru v zadnjem času veliko bolj nalezel kritizerstva, napadanja, žalitev, verbalnega obračunavanja kot pa argumentirane kritike, sprejemanje napak in opravičil ter jemanja koraka nazaj.
Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata razčleniti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček.
"Ko vprašanje, ‘kdo naj vlada’, prevlada nad vprašanjem, ‘kaj naj s to oblastjo počne’, nastopi na plano identitetna politika, ki potegne za seboj cel kup posledic. Tudi to, da je potem kar naenkrat vsaka kritika politika istočasno kritika njegovih volilcev. V smislu: ‘Vsak napad name je v resnici napad na vas.’" - Luka Lisjak Gabriječič
"Maksimizacija kritike, pri kateri kritika nima meja, tudi tista neutemeljena, in s tem pomanjkanje notranjega dialoga, ustvarja kritika sama – sovražni govor, ki je tista kritika, ki si ne zna postavljati svojih lastnih meja. V tem smo danes ujeti." - Jernej Šček
"Temeljno vprašanje je, ali damo ljudem že od mladih nog dalje tisto orodje, ki je v vsaki moderni družbi ključno – sposobnost učinkovite rabe besede, argumentacije." - Luka Lisjak Gabriječič
"Razredna skupnost in tudi javni prostor potrebujeta sodnika. V enem primeru učitelj, v drugem predsednik republike ali kdo drug. In sicer, zato da se ne izgubi dialoški smoter kritičnega eksperimentiranja. Če dialoškega koraka, dvogovora, ne bomo zmožni narediti, bo po nas." - Jernej Šček
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.
Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.
Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.
Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.
“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.
Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?
Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Neveljaven email naslov