Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Protest je naša pravica

19.05.2021

O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.

V demokratični družbi sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja temeljni pravici

"Proteste lahko izvajajo posamezniki, najbolj vpadljivi pa so tisti, v katere so vključene večje skupine ljudi," pravi  izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki dodaja, da ljudi, ki se odpravijo na ulice, najbolj mobilizirajo občutek nezadovoljstva, krivice, ki jih doživljajo: "Glavni pogoj za izbruh protesta je občutek relativne deprivacije, ko se posamezniku dozdeva, da je razlika med pričakovanim in dejanskim zelo velika."

Kaj pa voditelji protestov, med katerimi najdemo tudi junake, ki sčasoma postanejo antijunaki?

"Tistemu, ki v gibanju postane voditelj, se lahko hitro zgodi, 'da se mu od višine zvrti', kot poje skupina Martin Krpan. Pride na oblast in pričakuje, da bodo drugi razumeli, da je v gibanje vložil več kot ostali, ne razume pa, da ga je pravzaprav množica povzdignila do te slave."

"Bili so protesti, ki so imeli večji odmev, pa tudi taki z manjšim odmevom. Te kolektivne akcije so del našega vsakdana, element v demokratičnem ustroju in delovanju družbe, v tem ni nič napačnega. Ljudje se identificirajo z različnimi protesti, v naši zgodovini pa so pomembni tisti, ki so zaobjeli največji spekter ljudi, verjetno pa so bili uspešni zato, ker so imeli konkreten cilj."

Veliko strok se ukvarja s protesti – zgodovina, sociologija, psihologija, socialna psihologija, pravo, kriminologija … "Pomembno je, da vse te stroke proteste obravnavajo, da obravnavajo tudi nedavne dogodke, čeprav pri nas, če se lotimo aktualnega dogajanja, hitro slišimo očitke, da politiziramo. Moji ameriški kolegi, socialni psihologi, interpretirajo aktualne dogodke, imajo pogum, da se tega lotijo, pri nas pa je vedno neka pazljivost, lažje interpretiramo, kaj se dogaja v tujini."

Dr. Musil je še povedal, da je tudi med strokovnjaki, raziskovalci, znanstveniki razširjeno, da je treba iti čim dlje od politike: "Menim, da bi se morali s politiko ukvarjati vsi, saj gre za načelo vodenja, upravljanja skupnosti in mi vsi smo skupnost. Temu smo zavezani. Intelektualci še toliko bolj, ker je država v nas vlagala in ji moramo vračati tako, da se ukvarjamo s tem, kaj se dogaja z našo skupnostjo. To je naša zaveza, ki pa se ji poskušamo, priznam, včasih malce izogniti," je kritičen Musil.

Je v sodobnem človeku dovolj uporniškega duha, da se dvigne s kavča? Dr. Musil pojasnjuje, da je v obdobju epidemije ena izmed možnih poti, če so ljudje nezadovoljni, da namesto kolektivne akcije izberejo neakcijo, da pasivno sprejemajo stvari in čakajo na boljše čase. V zadnjih mesecih je tega več kot prej, opaža Bojan Musil, a odgovor na vprašanje sklene optimistično.

"Za pravo stvar je v skupnosti vedno dovolj prostora, da se ljudje aktivirajo."

Kaj bi dr. Bojan Musil postavil v našo vitrino ob 30. obletnici slovenske države? Izbral je značko iz devetdesetih let, ki je bila povezana s kampanjo Sveta Evrope Vsi drugačni, vsi enakopravni.

"Mislim, da je akcija Vsi drugačni, vsi enakopravni precej zaznamovala moja študentska leta, povezana je z različnimi množičnimi protesti pri nas, saj se navezuje na varovanje demokracije in človekovih svoboščin."

Doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, poudarja, da so bile v zadnjem letu na preizkušnji številne človekove pravice. Kritična je tudi do ustanov, ki so bile v tem občutljivem obdobju nedejavne, med drugimi tudi do varuha človekovih pravic. Ta njihova pasivnost pa je spodbudila civilno družbo, nekatere poklicne skupine in posameznike, da so se bolj angažirali, še dodaja Barbara Rajgelj.

"Če se le da, bi morala vlada omogočiti proteste, to je del demokratičnega ustroja, mu ne nasprotuje, ampak ga bogati."

"V drugem valu epidemije so bili v Sloveniji protesti približno pet mesecev prepovedani. Najbolj radikalne razmere so bile februarja in marca 2021, ko se je lahko zbralo deset ljudi, niso pa se smeli zbrati na protestu. Protest je ustavno varovana kategorija, ki je sestavljena iz dveh ustavno varovanih pravic, to sta pravica do mirnega zbiranja (42. člen ustave) in pravica do svobode izražanja (39. člen ustave), zato bi morala vlada najti poti, kako bi ljudje lahko protestirali. Ustavni red ne temelji na naših navadah in samoumevnostih, ampak na zgodovinskih izkušnjah o tem, kaj je pomembno, da lahko sobivamo. Lahko smo se družili v parku, hodili v trgovino, protestirati pa je bilo prepovedano," pripoveduje dr. Rajgelj.

"Tisto, kar je kaprica, je postalo pravica, tisto, kar je pravica, pa je postalo kaprica."

V zadnjih mesecih so se številni posamezniki in organizacije zaradi nenasilnega javnega delovanja znašli v pravnih postopkih. Ker so potrebovali pravno pomoč, je nastala Pravna mreža za varstvo demokracije. Veliko primerov, ki so jih dobili v prvih mesecih delovanja mreže, je povezanih s kaznovanjem protestnic in protestnikov. Kazni, ki jih dobivajo, so zelo visoke.

"V času, ko ljudje težko preživijo, jih denarne kazni lahko uničijo veliko bolj kot policistov pendrek."

Da stroka ni soglasna o tem, kakšen epidemiološki problem v resnici predstavljajo protesti, je velik problem, opozarja Barbara Rajgelj, ki je povedala, da so pridobili zapisnike strokovne skupine za covid-19.

"Ti zapisniki so slabši kot zapisniki našega hišnega sveta. Sramotno je, kako so se tega lotili. Ti zapisniki bi morali biti osnova vseh ukrepov, ki so se pozneje pretočili v pravna pravila. Iz zapisnikov je razvidno, da se ta zdravniška srenja ukvarja z ureditvijo zdravstvene dejavnosti, nihče pa jih ne opozarja ali ne vodi skozi idejo ustavnih pravic.  Oni ne vidijo razlike med protestom in trgovskim ali gostinskim zbiranjem. V tej skupini ni nobenega pravnega znanja. Vsakič so odločali o tem, ali naj še za en teden podaljšajo obvezna razkužila v blokih, pol leta pa sploh niso govorili o pravici do protesta."

Kakšen protestniški narod smo?

"Hinavski smo. Kadar naši protestirajo, je ustava na mestu, takrat, ko njihovi, pa ni. Pravica do protesta je na neki način vsebinsko izvotlena. Vsak ima pravico protestirati na miren način, tako podporniki Janeza Janše pred sodiščem kot tudi njegovi nasprotniki na Trgu republike. Pravico moramo razumeti kot posodo, ki je pripravljena za vsakega, da vanjo vmeša, kar misli, da je prav."

Vitrino Slovenijo krasi še en nov eksponat. Letošnja tema festivala kritične misli in elektronske glasbe Grounded je država. Ko so iskali metafore in podobe, s katerimi bi lahko prikazali festival, se je Barbara Rajgelj spomnila plakata po izgubljenem referendumu za družinski zakonik  iz leta 2015, na katerem je kokoš brez glave. Ta plakat je dr. Rajgelj izbrala za našo vitrino, ki nastaja ob 30. obletnici Slovenije.

Prof. dr. Branko Lobnikar je na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede. Z vidika policijske dejavnosti je protest javno zbiranje ljudi, na katerem je policija dolžna poskrbeti za varnost. Slovenska policija je to svoje delo zelo dobro opravljala.

"Filozofija slovenske policije se je obrnila leta 2020, ko je nastopila kriza covida-19. Takrat so policisti dobili dodatne naloge za preprečevanje širjenja bolezni in so zelo hitro uporabili tudi represijo, ker so za to dobili jasna navodila in ker so izhajali iz predpostavke, da je varovanje življenja temeljna pravica, ki je za policista sveto, vse ostalo pride na vrsto pozneje, tudi pravica do zbiranja in svobode izražanja."

Covid-19 in pandemija nista varnostni problem, zato to ni primarno policijska naloga, policisti pa so dobili nalogo, da so oni tisti, ki so v prvih vrstah boja proti pandemiji, razlaga dr. Lobnikar, ki ugotavlja, da se slovenska policija z represivnimi ukrepi proti demonstrantom ni odzvala pravilno. Sledila je le enemu gospodarju.

"Vsaka policija ima dva gospodarja. Eden je oblast, ki jo pooseblja vlada, policija mora delati to, kar ji povedo, da mora narediti. Kako to policija naredi, pa je stvar policijske profesije. Drugi gospodar policije pa so državljani, davkoplačevalci, ki jim mora enako zvesto služiti. Policija je v lasti ljudi."

"Naša država je nastala na podlagi upora, tega bi se morala zavedati vsaka oblast, pa čeprav ji gredo uporniki na živce," pravi dr. Lobnikar, ki je bil na razvoj policijske dejavnosti v zadnjih treh desetletjih zelo ponosen.

"Kar so policijski vodje in policisti naredili v zadnjem letu, zelo kvarno dolgoročno vpliva na to, kako ljudje gledajo na slovensko policijo," razočarano ugotavlja Lobnikar.

"Covid19 bo minil, izkušnje iz tega obdobja pa bomo dolgo nosili v sebi. Slovenska policija v tem letu ni ravnala tako kot leta 1991. Takrat je vedela, komu mora služiti."

Kaj je dr. Lobnikar prispeval za Vitrino Slovenijo? Stekleno kocko z znakom Fakultete za varnostne vede.

Več in podrobneje pa v epizodah serije Vitrina Slovenija podkasta Vala 202 Zgodbe.


Vroči mikrofon

1275 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Protest je naša pravica

19.05.2021

O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.

V demokratični družbi sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja temeljni pravici

"Proteste lahko izvajajo posamezniki, najbolj vpadljivi pa so tisti, v katere so vključene večje skupine ljudi," pravi  izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki dodaja, da ljudi, ki se odpravijo na ulice, najbolj mobilizirajo občutek nezadovoljstva, krivice, ki jih doživljajo: "Glavni pogoj za izbruh protesta je občutek relativne deprivacije, ko se posamezniku dozdeva, da je razlika med pričakovanim in dejanskim zelo velika."

Kaj pa voditelji protestov, med katerimi najdemo tudi junake, ki sčasoma postanejo antijunaki?

"Tistemu, ki v gibanju postane voditelj, se lahko hitro zgodi, 'da se mu od višine zvrti', kot poje skupina Martin Krpan. Pride na oblast in pričakuje, da bodo drugi razumeli, da je v gibanje vložil več kot ostali, ne razume pa, da ga je pravzaprav množica povzdignila do te slave."

"Bili so protesti, ki so imeli večji odmev, pa tudi taki z manjšim odmevom. Te kolektivne akcije so del našega vsakdana, element v demokratičnem ustroju in delovanju družbe, v tem ni nič napačnega. Ljudje se identificirajo z različnimi protesti, v naši zgodovini pa so pomembni tisti, ki so zaobjeli največji spekter ljudi, verjetno pa so bili uspešni zato, ker so imeli konkreten cilj."

Veliko strok se ukvarja s protesti – zgodovina, sociologija, psihologija, socialna psihologija, pravo, kriminologija … "Pomembno je, da vse te stroke proteste obravnavajo, da obravnavajo tudi nedavne dogodke, čeprav pri nas, če se lotimo aktualnega dogajanja, hitro slišimo očitke, da politiziramo. Moji ameriški kolegi, socialni psihologi, interpretirajo aktualne dogodke, imajo pogum, da se tega lotijo, pri nas pa je vedno neka pazljivost, lažje interpretiramo, kaj se dogaja v tujini."

Dr. Musil je še povedal, da je tudi med strokovnjaki, raziskovalci, znanstveniki razširjeno, da je treba iti čim dlje od politike: "Menim, da bi se morali s politiko ukvarjati vsi, saj gre za načelo vodenja, upravljanja skupnosti in mi vsi smo skupnost. Temu smo zavezani. Intelektualci še toliko bolj, ker je država v nas vlagala in ji moramo vračati tako, da se ukvarjamo s tem, kaj se dogaja z našo skupnostjo. To je naša zaveza, ki pa se ji poskušamo, priznam, včasih malce izogniti," je kritičen Musil.

Je v sodobnem človeku dovolj uporniškega duha, da se dvigne s kavča? Dr. Musil pojasnjuje, da je v obdobju epidemije ena izmed možnih poti, če so ljudje nezadovoljni, da namesto kolektivne akcije izberejo neakcijo, da pasivno sprejemajo stvari in čakajo na boljše čase. V zadnjih mesecih je tega več kot prej, opaža Bojan Musil, a odgovor na vprašanje sklene optimistično.

"Za pravo stvar je v skupnosti vedno dovolj prostora, da se ljudje aktivirajo."

Kaj bi dr. Bojan Musil postavil v našo vitrino ob 30. obletnici slovenske države? Izbral je značko iz devetdesetih let, ki je bila povezana s kampanjo Sveta Evrope Vsi drugačni, vsi enakopravni.

"Mislim, da je akcija Vsi drugačni, vsi enakopravni precej zaznamovala moja študentska leta, povezana je z različnimi množičnimi protesti pri nas, saj se navezuje na varovanje demokracije in človekovih svoboščin."

Doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, poudarja, da so bile v zadnjem letu na preizkušnji številne človekove pravice. Kritična je tudi do ustanov, ki so bile v tem občutljivem obdobju nedejavne, med drugimi tudi do varuha človekovih pravic. Ta njihova pasivnost pa je spodbudila civilno družbo, nekatere poklicne skupine in posameznike, da so se bolj angažirali, še dodaja Barbara Rajgelj.

"Če se le da, bi morala vlada omogočiti proteste, to je del demokratičnega ustroja, mu ne nasprotuje, ampak ga bogati."

"V drugem valu epidemije so bili v Sloveniji protesti približno pet mesecev prepovedani. Najbolj radikalne razmere so bile februarja in marca 2021, ko se je lahko zbralo deset ljudi, niso pa se smeli zbrati na protestu. Protest je ustavno varovana kategorija, ki je sestavljena iz dveh ustavno varovanih pravic, to sta pravica do mirnega zbiranja (42. člen ustave) in pravica do svobode izražanja (39. člen ustave), zato bi morala vlada najti poti, kako bi ljudje lahko protestirali. Ustavni red ne temelji na naših navadah in samoumevnostih, ampak na zgodovinskih izkušnjah o tem, kaj je pomembno, da lahko sobivamo. Lahko smo se družili v parku, hodili v trgovino, protestirati pa je bilo prepovedano," pripoveduje dr. Rajgelj.

"Tisto, kar je kaprica, je postalo pravica, tisto, kar je pravica, pa je postalo kaprica."

V zadnjih mesecih so se številni posamezniki in organizacije zaradi nenasilnega javnega delovanja znašli v pravnih postopkih. Ker so potrebovali pravno pomoč, je nastala Pravna mreža za varstvo demokracije. Veliko primerov, ki so jih dobili v prvih mesecih delovanja mreže, je povezanih s kaznovanjem protestnic in protestnikov. Kazni, ki jih dobivajo, so zelo visoke.

"V času, ko ljudje težko preživijo, jih denarne kazni lahko uničijo veliko bolj kot policistov pendrek."

Da stroka ni soglasna o tem, kakšen epidemiološki problem v resnici predstavljajo protesti, je velik problem, opozarja Barbara Rajgelj, ki je povedala, da so pridobili zapisnike strokovne skupine za covid-19.

"Ti zapisniki so slabši kot zapisniki našega hišnega sveta. Sramotno je, kako so se tega lotili. Ti zapisniki bi morali biti osnova vseh ukrepov, ki so se pozneje pretočili v pravna pravila. Iz zapisnikov je razvidno, da se ta zdravniška srenja ukvarja z ureditvijo zdravstvene dejavnosti, nihče pa jih ne opozarja ali ne vodi skozi idejo ustavnih pravic.  Oni ne vidijo razlike med protestom in trgovskim ali gostinskim zbiranjem. V tej skupini ni nobenega pravnega znanja. Vsakič so odločali o tem, ali naj še za en teden podaljšajo obvezna razkužila v blokih, pol leta pa sploh niso govorili o pravici do protesta."

Kakšen protestniški narod smo?

"Hinavski smo. Kadar naši protestirajo, je ustava na mestu, takrat, ko njihovi, pa ni. Pravica do protesta je na neki način vsebinsko izvotlena. Vsak ima pravico protestirati na miren način, tako podporniki Janeza Janše pred sodiščem kot tudi njegovi nasprotniki na Trgu republike. Pravico moramo razumeti kot posodo, ki je pripravljena za vsakega, da vanjo vmeša, kar misli, da je prav."

Vitrino Slovenijo krasi še en nov eksponat. Letošnja tema festivala kritične misli in elektronske glasbe Grounded je država. Ko so iskali metafore in podobe, s katerimi bi lahko prikazali festival, se je Barbara Rajgelj spomnila plakata po izgubljenem referendumu za družinski zakonik  iz leta 2015, na katerem je kokoš brez glave. Ta plakat je dr. Rajgelj izbrala za našo vitrino, ki nastaja ob 30. obletnici Slovenije.

Prof. dr. Branko Lobnikar je na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede. Z vidika policijske dejavnosti je protest javno zbiranje ljudi, na katerem je policija dolžna poskrbeti za varnost. Slovenska policija je to svoje delo zelo dobro opravljala.

"Filozofija slovenske policije se je obrnila leta 2020, ko je nastopila kriza covida-19. Takrat so policisti dobili dodatne naloge za preprečevanje širjenja bolezni in so zelo hitro uporabili tudi represijo, ker so za to dobili jasna navodila in ker so izhajali iz predpostavke, da je varovanje življenja temeljna pravica, ki je za policista sveto, vse ostalo pride na vrsto pozneje, tudi pravica do zbiranja in svobode izražanja."

Covid-19 in pandemija nista varnostni problem, zato to ni primarno policijska naloga, policisti pa so dobili nalogo, da so oni tisti, ki so v prvih vrstah boja proti pandemiji, razlaga dr. Lobnikar, ki ugotavlja, da se slovenska policija z represivnimi ukrepi proti demonstrantom ni odzvala pravilno. Sledila je le enemu gospodarju.

"Vsaka policija ima dva gospodarja. Eden je oblast, ki jo pooseblja vlada, policija mora delati to, kar ji povedo, da mora narediti. Kako to policija naredi, pa je stvar policijske profesije. Drugi gospodar policije pa so državljani, davkoplačevalci, ki jim mora enako zvesto služiti. Policija je v lasti ljudi."

"Naša država je nastala na podlagi upora, tega bi se morala zavedati vsaka oblast, pa čeprav ji gredo uporniki na živce," pravi dr. Lobnikar, ki je bil na razvoj policijske dejavnosti v zadnjih treh desetletjih zelo ponosen.

"Kar so policijski vodje in policisti naredili v zadnjem letu, zelo kvarno dolgoročno vpliva na to, kako ljudje gledajo na slovensko policijo," razočarano ugotavlja Lobnikar.

"Covid19 bo minil, izkušnje iz tega obdobja pa bomo dolgo nosili v sebi. Slovenska policija v tem letu ni ravnala tako kot leta 1991. Takrat je vedela, komu mora služiti."

Kaj je dr. Lobnikar prispeval za Vitrino Slovenijo? Stekleno kocko z znakom Fakultete za varnostne vede.

Več in podrobneje pa v epizodah serije Vitrina Slovenija podkasta Vala 202 Zgodbe.


22.03.2022

Ukrajina: Ervin Hladnik Milharčič in Luka Lisjak Gabrijelčič

Vojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območjih, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja. Analitično o vsem tem v Vročem mikrofonu, ki ga je v živo pripravil Gašper Andrinek z gostoma.


16.03.2022

Če javni RTV ugasne, bo v zelo hudi krizi celotno novinarstvo

Svet za razvoj pri SAZU je februarja pripravil prva dva posveta o prihodnosti javne radiotelevizije, na katerih so z uglednimi in uveljavljenimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki obravnavali ključna razvojna vprašanja javne RTV v različnih delih Evrope in pri nas.


15.03.2022

Ko vlada panika, racionalnosti ni

V skladiščih so še vedno številne surovine, ki so jih trgovci kupovali pred novim letom po občutno nižjih cenah, maloprodajne cene hrane pa rastejo. Ljudje bi morali razmisliti, kaj kupujejo, da bodo nakupljeno hrano tudi zares porabili. Med epidemijo se je količina zavržene hrane namreč povečala, čeprav smo več kuhali doma. O tem, kako se kot kupec racionalno vesti v obdobju neracionalnosti, smo se pogovarjali s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin in agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem.


09.03.2022

Jacques Rupnik: Krut zasuk post-imperialne travme

Francoski politični analitik Jacques Rupnik se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.


08.03.2022

Ni vse črnobelo

Z arheologinjo dr. Majo Bausovac iz Pokrajinskega muzeja Celje o skrivnostni ženski z Rifnika, ženskih zgodbah in arheologiji, ki je tudi ženskega spola. Zgodovina in arheologija sta dobri učiteljici, le poslušati ju je treba.


02.03.2022

Dr. Uroš Svete: Infrastrukturno-varnostni vidiki ukrajinske krize

Ruska invazija na Ukrajino se je začela ob podpori kibernetskih napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Ti napadi se nadaljujejo vsak dan, hkrati vse bolj v ospredje prihajajo tudi grožnje za kibernetske napade na države EU, ki naj bi bile nekakšen ruski odgovor na zahodne sankcije. Kakšne kibernetske spopade smo videli v prvih dneh vojne in kako ogrožena je slovenska kritična infrastruktura v Vročem mikrofonu sprašujemo dr. Uroša Sveteta, obramboslovca in direktorja Urada za informacijsko varnost. Smo v Sloveniji pripravljeni na kibernetski napad večjega obsega? Imamo seznam kritične infrastrukture? Je pripravljen načrt za ukrepanje ob napadu?


01.03.2022

Po vseh vojnah se življenje nadaljuje

Slovenija kaže solidarnost pri pripravljenosti za sprejem beguncev iz Ukrajine. O tem, kaj pomeni prevzeti odgovornost za ljudi, smo se pogovarjali s pediatrinjo, psihiatrinjo in predsednico Slovenske filantropije Anico Mikuš Kos ter sociologom Juretom Gombačem z Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Univerze v Novi Gorici.


28.02.2022

Ukrajina

Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike.


28.02.2022

Anže Jereb: 33 ur od Kijeva do Madžarske

Anže Jereb je Slovenec, ki zadnji dve desetletji živi v Kijevu, kjer si je ustvaril tudi družino. Dela v oglaševalskih vodah, trenutno je zaposlen v gruzijski agenciji, a večino časa dela na daljavo. Do nedavnega je to počel Kijeva. "V sredo zjutraj sem peljal starejšega fanta v šolo. Gledala sva letalo, ki je pristajalo na bližnjem letališču. In sem pomislil, kaj če je to zadnje letalo, ki ga vidimo pristajati. Naslednje jutro me je zbudila žena in rekla, da bombardirajo, in da moramo v zaklonišče. Takrat se je začel ta nadrealizem." Spakirali so le najnujnejše, usposobili akumulator v avtomobilu in se odpeljali. Pot do meje z Madžarsko je trajala 33 ur. Ko so enkrat uspeli prečkati mejo, so si oddahnili. Takrat so lahko mirno spali. Anže je z družino trenutno na Gorenjskem, številni prijatelji in znanci, pa tudi tast in tašča, pa so še vedno v Ukrajini.


23.02.2022

Otroci izgubljeni na migrantski poti

Med letoma 2018 in 2020 je v Evropi izginilo več kot 18.000 migrantskih otrok brez spremstva, v Sloveniji več kot 1.700. Številni pristanejo v rokah izkoriščevalskih kriminalnih združb, prisiljeni v suženjsko delo ali prostitucijo. Sistem pa to spodbuja. Izginuli otroci in mladoletni migranti se v Evropi pogosto sploh ne obravnavajo kot pogrešani. Za oblasti to ni prioritetno vprašanje, vendar podatki novinarskega projekta Izgubljeni v Evropi so zaskrbljujoči. Kaj se dogaja s temi otroki?


22.02.2022

Izbris nikoli ni bil nerešljiv

Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.


22.02.2022

CSD Ljubljana in sodba v imenu ljudstva

"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.


02.02.2022

Mediji, oglaševanje, korupcija, primer Slovenije

Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?


01.02.2022

Denis Mancevič: Ukrajinci si želijo miru

Napetosti med zahodom in vzhodom, ki se razplamtevajo v Ukrajini, bodo imele posledice tudi v evropskem gospodarstvu in energetiki. Pa je Evropa na to pripravljena? Kako pa konflikt, ki traja že več let, doživljajo Ukrajinci? Gost Vročega mikrofona je dr. Denis Mancevič.


24.01.2022

Afera Fimi Media: Če hodi kot raca ...

Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in vlade v Zagrebu, je Muzej prekinjenih zvez. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si je težko predstavljati. Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna. Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...


25.01.2022

Pro bono ambulanta

V Sloveniji je kar 131 tisoč zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se sedaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Našli smo dve osebni zgodbi, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odstotnosti družinskih zdravnikov. Prispevek Eve Lipovšek.


19.01.2022

Toplotne črpalke so lahko zelo moteče za okolico

Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti narašča. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.


18.01.2022

“Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa!”

6. oktobra 2021 je na Dunaju potekala obsežna preiskava. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. Vpleteni: takratni kancler Sebastian Kurz.


12.01.2022

Kaj prinaša težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi?

Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti? O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu.


11.01.2022

20 let Guantanama: mučenje ni učinkovito

Točno pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.


Stran 12 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov