Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede.
Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.
V demokratični družbi sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja temeljni pravici
"Proteste lahko izvajajo posamezniki, najbolj vpadljivi pa so tisti, v katere so vključene večje skupine ljudi," pravi izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki dodaja, da ljudi, ki se odpravijo na ulice, najbolj mobilizirajo občutek nezadovoljstva, krivice, ki jih doživljajo: "Glavni pogoj za izbruh protesta je občutek relativne deprivacije, ko se posamezniku dozdeva, da je razlika med pričakovanim in dejanskim zelo velika."
Kaj pa voditelji protestov, med katerimi najdemo tudi junake, ki sčasoma postanejo antijunaki?
"Tistemu, ki v gibanju postane voditelj, se lahko hitro zgodi, 'da se mu od višine zvrti', kot poje skupina Martin Krpan. Pride na oblast in pričakuje, da bodo drugi razumeli, da je v gibanje vložil več kot ostali, ne razume pa, da ga je pravzaprav množica povzdignila do te slave."
"Bili so protesti, ki so imeli večji odmev, pa tudi taki z manjšim odmevom. Te kolektivne akcije so del našega vsakdana, element v demokratičnem ustroju in delovanju družbe, v tem ni nič napačnega. Ljudje se identificirajo z različnimi protesti, v naši zgodovini pa so pomembni tisti, ki so zaobjeli največji spekter ljudi, verjetno pa so bili uspešni zato, ker so imeli konkreten cilj."
Veliko strok se ukvarja s protesti – zgodovina, sociologija, psihologija, socialna psihologija, pravo, kriminologija … "Pomembno je, da vse te stroke proteste obravnavajo, da obravnavajo tudi nedavne dogodke, čeprav pri nas, če se lotimo aktualnega dogajanja, hitro slišimo očitke, da politiziramo. Moji ameriški kolegi, socialni psihologi, interpretirajo aktualne dogodke, imajo pogum, da se tega lotijo, pri nas pa je vedno neka pazljivost, lažje interpretiramo, kaj se dogaja v tujini."
Dr. Musil je še povedal, da je tudi med strokovnjaki, raziskovalci, znanstveniki razširjeno, da je treba iti čim dlje od politike: "Menim, da bi se morali s politiko ukvarjati vsi, saj gre za načelo vodenja, upravljanja skupnosti in mi vsi smo skupnost. Temu smo zavezani. Intelektualci še toliko bolj, ker je država v nas vlagala in ji moramo vračati tako, da se ukvarjamo s tem, kaj se dogaja z našo skupnostjo. To je naša zaveza, ki pa se ji poskušamo, priznam, včasih malce izogniti," je kritičen Musil.
Je v sodobnem človeku dovolj uporniškega duha, da se dvigne s kavča? Dr. Musil pojasnjuje, da je v obdobju epidemije ena izmed možnih poti, če so ljudje nezadovoljni, da namesto kolektivne akcije izberejo neakcijo, da pasivno sprejemajo stvari in čakajo na boljše čase. V zadnjih mesecih je tega več kot prej, opaža Bojan Musil, a odgovor na vprašanje sklene optimistično.
"Za pravo stvar je v skupnosti vedno dovolj prostora, da se ljudje aktivirajo."
Kaj bi dr. Bojan Musil postavil v našo vitrino ob 30. obletnici slovenske države? Izbral je značko iz devetdesetih let, ki je bila povezana s kampanjo Sveta Evrope Vsi drugačni, vsi enakopravni.
"Mislim, da je akcija Vsi drugačni, vsi enakopravni precej zaznamovala moja študentska leta, povezana je z različnimi množičnimi protesti pri nas, saj se navezuje na varovanje demokracije in človekovih svoboščin."
Doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, poudarja, da so bile v zadnjem letu na preizkušnji številne človekove pravice. Kritična je tudi do ustanov, ki so bile v tem občutljivem obdobju nedejavne, med drugimi tudi do varuha človekovih pravic. Ta njihova pasivnost pa je spodbudila civilno družbo, nekatere poklicne skupine in posameznike, da so se bolj angažirali, še dodaja Barbara Rajgelj.
"Če se le da, bi morala vlada omogočiti proteste, to je del demokratičnega ustroja, mu ne nasprotuje, ampak ga bogati."
"V drugem valu epidemije so bili v Sloveniji protesti približno pet mesecev prepovedani. Najbolj radikalne razmere so bile februarja in marca 2021, ko se je lahko zbralo deset ljudi, niso pa se smeli zbrati na protestu. Protest je ustavno varovana kategorija, ki je sestavljena iz dveh ustavno varovanih pravic, to sta pravica do mirnega zbiranja (42. člen ustave) in pravica do svobode izražanja (39. člen ustave), zato bi morala vlada najti poti, kako bi ljudje lahko protestirali. Ustavni red ne temelji na naših navadah in samoumevnostih, ampak na zgodovinskih izkušnjah o tem, kaj je pomembno, da lahko sobivamo. Lahko smo se družili v parku, hodili v trgovino, protestirati pa je bilo prepovedano," pripoveduje dr. Rajgelj.
"Tisto, kar je kaprica, je postalo pravica, tisto, kar je pravica, pa je postalo kaprica."
V zadnjih mesecih so se številni posamezniki in organizacije zaradi nenasilnega javnega delovanja znašli v pravnih postopkih. Ker so potrebovali pravno pomoč, je nastala Pravna mreža za varstvo demokracije. Veliko primerov, ki so jih dobili v prvih mesecih delovanja mreže, je povezanih s kaznovanjem protestnic in protestnikov. Kazni, ki jih dobivajo, so zelo visoke.
"V času, ko ljudje težko preživijo, jih denarne kazni lahko uničijo veliko bolj kot policistov pendrek."
Da stroka ni soglasna o tem, kakšen epidemiološki problem v resnici predstavljajo protesti, je velik problem, opozarja Barbara Rajgelj, ki je povedala, da so pridobili zapisnike strokovne skupine za covid-19.
"Ti zapisniki so slabši kot zapisniki našega hišnega sveta. Sramotno je, kako so se tega lotili. Ti zapisniki bi morali biti osnova vseh ukrepov, ki so se pozneje pretočili v pravna pravila. Iz zapisnikov je razvidno, da se ta zdravniška srenja ukvarja z ureditvijo zdravstvene dejavnosti, nihče pa jih ne opozarja ali ne vodi skozi idejo ustavnih pravic. Oni ne vidijo razlike med protestom in trgovskim ali gostinskim zbiranjem. V tej skupini ni nobenega pravnega znanja. Vsakič so odločali o tem, ali naj še za en teden podaljšajo obvezna razkužila v blokih, pol leta pa sploh niso govorili o pravici do protesta."
Kakšen protestniški narod smo?
"Hinavski smo. Kadar naši protestirajo, je ustava na mestu, takrat, ko njihovi, pa ni. Pravica do protesta je na neki način vsebinsko izvotlena. Vsak ima pravico protestirati na miren način, tako podporniki Janeza Janše pred sodiščem kot tudi njegovi nasprotniki na Trgu republike. Pravico moramo razumeti kot posodo, ki je pripravljena za vsakega, da vanjo vmeša, kar misli, da je prav."
Vitrino Slovenijo krasi še en nov eksponat. Letošnja tema festivala kritične misli in elektronske glasbe Grounded je država. Ko so iskali metafore in podobe, s katerimi bi lahko prikazali festival, se je Barbara Rajgelj spomnila plakata po izgubljenem referendumu za družinski zakonik iz leta 2015, na katerem je kokoš brez glave. Ta plakat je dr. Rajgelj izbrala za našo vitrino, ki nastaja ob 30. obletnici Slovenije.
Prof. dr. Branko Lobnikar je na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede. Z vidika policijske dejavnosti je protest javno zbiranje ljudi, na katerem je policija dolžna poskrbeti za varnost. Slovenska policija je to svoje delo zelo dobro opravljala.
"Filozofija slovenske policije se je obrnila leta 2020, ko je nastopila kriza covida-19. Takrat so policisti dobili dodatne naloge za preprečevanje širjenja bolezni in so zelo hitro uporabili tudi represijo, ker so za to dobili jasna navodila in ker so izhajali iz predpostavke, da je varovanje življenja temeljna pravica, ki je za policista sveto, vse ostalo pride na vrsto pozneje, tudi pravica do zbiranja in svobode izražanja."
Covid-19 in pandemija nista varnostni problem, zato to ni primarno policijska naloga, policisti pa so dobili nalogo, da so oni tisti, ki so v prvih vrstah boja proti pandemiji, razlaga dr. Lobnikar, ki ugotavlja, da se slovenska policija z represivnimi ukrepi proti demonstrantom ni odzvala pravilno. Sledila je le enemu gospodarju.
"Vsaka policija ima dva gospodarja. Eden je oblast, ki jo pooseblja vlada, policija mora delati to, kar ji povedo, da mora narediti. Kako to policija naredi, pa je stvar policijske profesije. Drugi gospodar policije pa so državljani, davkoplačevalci, ki jim mora enako zvesto služiti. Policija je v lasti ljudi."
"Naša država je nastala na podlagi upora, tega bi se morala zavedati vsaka oblast, pa čeprav ji gredo uporniki na živce," pravi dr. Lobnikar, ki je bil na razvoj policijske dejavnosti v zadnjih treh desetletjih zelo ponosen.
"Kar so policijski vodje in policisti naredili v zadnjem letu, zelo kvarno dolgoročno vpliva na to, kako ljudje gledajo na slovensko policijo," razočarano ugotavlja Lobnikar.
"Covid19 bo minil, izkušnje iz tega obdobja pa bomo dolgo nosili v sebi. Slovenska policija v tem letu ni ravnala tako kot leta 1991. Takrat je vedela, komu mora služiti."
Kaj je dr. Lobnikar prispeval za Vitrino Slovenijo? Stekleno kocko z znakom Fakultete za varnostne vede.
Več in podrobneje pa v epizodah serije Vitrina Slovenija podkasta Vala 202 Zgodbe.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede.
Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.
V demokratični družbi sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja temeljni pravici
"Proteste lahko izvajajo posamezniki, najbolj vpadljivi pa so tisti, v katere so vključene večje skupine ljudi," pravi izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki dodaja, da ljudi, ki se odpravijo na ulice, najbolj mobilizirajo občutek nezadovoljstva, krivice, ki jih doživljajo: "Glavni pogoj za izbruh protesta je občutek relativne deprivacije, ko se posamezniku dozdeva, da je razlika med pričakovanim in dejanskim zelo velika."
Kaj pa voditelji protestov, med katerimi najdemo tudi junake, ki sčasoma postanejo antijunaki?
"Tistemu, ki v gibanju postane voditelj, se lahko hitro zgodi, 'da se mu od višine zvrti', kot poje skupina Martin Krpan. Pride na oblast in pričakuje, da bodo drugi razumeli, da je v gibanje vložil več kot ostali, ne razume pa, da ga je pravzaprav množica povzdignila do te slave."
"Bili so protesti, ki so imeli večji odmev, pa tudi taki z manjšim odmevom. Te kolektivne akcije so del našega vsakdana, element v demokratičnem ustroju in delovanju družbe, v tem ni nič napačnega. Ljudje se identificirajo z različnimi protesti, v naši zgodovini pa so pomembni tisti, ki so zaobjeli največji spekter ljudi, verjetno pa so bili uspešni zato, ker so imeli konkreten cilj."
Veliko strok se ukvarja s protesti – zgodovina, sociologija, psihologija, socialna psihologija, pravo, kriminologija … "Pomembno je, da vse te stroke proteste obravnavajo, da obravnavajo tudi nedavne dogodke, čeprav pri nas, če se lotimo aktualnega dogajanja, hitro slišimo očitke, da politiziramo. Moji ameriški kolegi, socialni psihologi, interpretirajo aktualne dogodke, imajo pogum, da se tega lotijo, pri nas pa je vedno neka pazljivost, lažje interpretiramo, kaj se dogaja v tujini."
Dr. Musil je še povedal, da je tudi med strokovnjaki, raziskovalci, znanstveniki razširjeno, da je treba iti čim dlje od politike: "Menim, da bi se morali s politiko ukvarjati vsi, saj gre za načelo vodenja, upravljanja skupnosti in mi vsi smo skupnost. Temu smo zavezani. Intelektualci še toliko bolj, ker je država v nas vlagala in ji moramo vračati tako, da se ukvarjamo s tem, kaj se dogaja z našo skupnostjo. To je naša zaveza, ki pa se ji poskušamo, priznam, včasih malce izogniti," je kritičen Musil.
Je v sodobnem človeku dovolj uporniškega duha, da se dvigne s kavča? Dr. Musil pojasnjuje, da je v obdobju epidemije ena izmed možnih poti, če so ljudje nezadovoljni, da namesto kolektivne akcije izberejo neakcijo, da pasivno sprejemajo stvari in čakajo na boljše čase. V zadnjih mesecih je tega več kot prej, opaža Bojan Musil, a odgovor na vprašanje sklene optimistično.
"Za pravo stvar je v skupnosti vedno dovolj prostora, da se ljudje aktivirajo."
Kaj bi dr. Bojan Musil postavil v našo vitrino ob 30. obletnici slovenske države? Izbral je značko iz devetdesetih let, ki je bila povezana s kampanjo Sveta Evrope Vsi drugačni, vsi enakopravni.
"Mislim, da je akcija Vsi drugačni, vsi enakopravni precej zaznamovala moja študentska leta, povezana je z različnimi množičnimi protesti pri nas, saj se navezuje na varovanje demokracije in človekovih svoboščin."
Doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, poudarja, da so bile v zadnjem letu na preizkušnji številne človekove pravice. Kritična je tudi do ustanov, ki so bile v tem občutljivem obdobju nedejavne, med drugimi tudi do varuha človekovih pravic. Ta njihova pasivnost pa je spodbudila civilno družbo, nekatere poklicne skupine in posameznike, da so se bolj angažirali, še dodaja Barbara Rajgelj.
"Če se le da, bi morala vlada omogočiti proteste, to je del demokratičnega ustroja, mu ne nasprotuje, ampak ga bogati."
"V drugem valu epidemije so bili v Sloveniji protesti približno pet mesecev prepovedani. Najbolj radikalne razmere so bile februarja in marca 2021, ko se je lahko zbralo deset ljudi, niso pa se smeli zbrati na protestu. Protest je ustavno varovana kategorija, ki je sestavljena iz dveh ustavno varovanih pravic, to sta pravica do mirnega zbiranja (42. člen ustave) in pravica do svobode izražanja (39. člen ustave), zato bi morala vlada najti poti, kako bi ljudje lahko protestirali. Ustavni red ne temelji na naših navadah in samoumevnostih, ampak na zgodovinskih izkušnjah o tem, kaj je pomembno, da lahko sobivamo. Lahko smo se družili v parku, hodili v trgovino, protestirati pa je bilo prepovedano," pripoveduje dr. Rajgelj.
"Tisto, kar je kaprica, je postalo pravica, tisto, kar je pravica, pa je postalo kaprica."
V zadnjih mesecih so se številni posamezniki in organizacije zaradi nenasilnega javnega delovanja znašli v pravnih postopkih. Ker so potrebovali pravno pomoč, je nastala Pravna mreža za varstvo demokracije. Veliko primerov, ki so jih dobili v prvih mesecih delovanja mreže, je povezanih s kaznovanjem protestnic in protestnikov. Kazni, ki jih dobivajo, so zelo visoke.
"V času, ko ljudje težko preživijo, jih denarne kazni lahko uničijo veliko bolj kot policistov pendrek."
Da stroka ni soglasna o tem, kakšen epidemiološki problem v resnici predstavljajo protesti, je velik problem, opozarja Barbara Rajgelj, ki je povedala, da so pridobili zapisnike strokovne skupine za covid-19.
"Ti zapisniki so slabši kot zapisniki našega hišnega sveta. Sramotno je, kako so se tega lotili. Ti zapisniki bi morali biti osnova vseh ukrepov, ki so se pozneje pretočili v pravna pravila. Iz zapisnikov je razvidno, da se ta zdravniška srenja ukvarja z ureditvijo zdravstvene dejavnosti, nihče pa jih ne opozarja ali ne vodi skozi idejo ustavnih pravic. Oni ne vidijo razlike med protestom in trgovskim ali gostinskim zbiranjem. V tej skupini ni nobenega pravnega znanja. Vsakič so odločali o tem, ali naj še za en teden podaljšajo obvezna razkužila v blokih, pol leta pa sploh niso govorili o pravici do protesta."
Kakšen protestniški narod smo?
"Hinavski smo. Kadar naši protestirajo, je ustava na mestu, takrat, ko njihovi, pa ni. Pravica do protesta je na neki način vsebinsko izvotlena. Vsak ima pravico protestirati na miren način, tako podporniki Janeza Janše pred sodiščem kot tudi njegovi nasprotniki na Trgu republike. Pravico moramo razumeti kot posodo, ki je pripravljena za vsakega, da vanjo vmeša, kar misli, da je prav."
Vitrino Slovenijo krasi še en nov eksponat. Letošnja tema festivala kritične misli in elektronske glasbe Grounded je država. Ko so iskali metafore in podobe, s katerimi bi lahko prikazali festival, se je Barbara Rajgelj spomnila plakata po izgubljenem referendumu za družinski zakonik iz leta 2015, na katerem je kokoš brez glave. Ta plakat je dr. Rajgelj izbrala za našo vitrino, ki nastaja ob 30. obletnici Slovenije.
Prof. dr. Branko Lobnikar je na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede. Z vidika policijske dejavnosti je protest javno zbiranje ljudi, na katerem je policija dolžna poskrbeti za varnost. Slovenska policija je to svoje delo zelo dobro opravljala.
"Filozofija slovenske policije se je obrnila leta 2020, ko je nastopila kriza covida-19. Takrat so policisti dobili dodatne naloge za preprečevanje širjenja bolezni in so zelo hitro uporabili tudi represijo, ker so za to dobili jasna navodila in ker so izhajali iz predpostavke, da je varovanje življenja temeljna pravica, ki je za policista sveto, vse ostalo pride na vrsto pozneje, tudi pravica do zbiranja in svobode izražanja."
Covid-19 in pandemija nista varnostni problem, zato to ni primarno policijska naloga, policisti pa so dobili nalogo, da so oni tisti, ki so v prvih vrstah boja proti pandemiji, razlaga dr. Lobnikar, ki ugotavlja, da se slovenska policija z represivnimi ukrepi proti demonstrantom ni odzvala pravilno. Sledila je le enemu gospodarju.
"Vsaka policija ima dva gospodarja. Eden je oblast, ki jo pooseblja vlada, policija mora delati to, kar ji povedo, da mora narediti. Kako to policija naredi, pa je stvar policijske profesije. Drugi gospodar policije pa so državljani, davkoplačevalci, ki jim mora enako zvesto služiti. Policija je v lasti ljudi."
"Naša država je nastala na podlagi upora, tega bi se morala zavedati vsaka oblast, pa čeprav ji gredo uporniki na živce," pravi dr. Lobnikar, ki je bil na razvoj policijske dejavnosti v zadnjih treh desetletjih zelo ponosen.
"Kar so policijski vodje in policisti naredili v zadnjem letu, zelo kvarno dolgoročno vpliva na to, kako ljudje gledajo na slovensko policijo," razočarano ugotavlja Lobnikar.
"Covid19 bo minil, izkušnje iz tega obdobja pa bomo dolgo nosili v sebi. Slovenska policija v tem letu ni ravnala tako kot leta 1991. Takrat je vedela, komu mora služiti."
Kaj je dr. Lobnikar prispeval za Vitrino Slovenijo? Stekleno kocko z znakom Fakultete za varnostne vede.
Več in podrobneje pa v epizodah serije Vitrina Slovenija podkasta Vala 202 Zgodbe.
Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.
Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?
Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič
Kljub dejstvu, da v Sloveniji vsako leto zavržemo do 270 ton hrane, država še nima jasnih ciljev, kako ukrepati. Odzive pričakuje predvsem od posameznikov in nevladnih organizacij. S projektom “Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane” želijo nevladne organizacije izboljšati povezanost, odzivnost in učinkovitost vseh deležnikov, ki prispevajo k nastajanju odpadne in zavržene hrane.
V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.
Med svetovnimi donatorji je bil Afganistan še nedavno zelo popularen. Kaj za razvojno pomoč tej od vojn uničeni državi pomeni konec mednarodne operacije Isaf, v kateri je sodelovala tudi slovenska vojska? Kakšne razvojne projekte je tam izvajala naša država, za koliko denarja in s kakšnimi učinki? So upravičeni očitki o militarizaciji razvojne pomoči?
Se spomnite zgodbe Ljubljančana, ki je dobil obvestilo mestnega inšpektorata, naj pojasni, kako se je kuverta z njegovim naslovom znašla v zabojniku za mešane odpadke, kamor papir ne sodi, za tak prekršek pa odlok predpisuje globo 800 evrov. Ta dogodek je sprožil vrsto vprašanj, odgovore nanje išče Tatjana Pirc.
Marjan Jerman je s sogovorniki odkrival kako neurejeno je pravzaprav področje upravljanja s stanovanji v Sloveniji. Kaj se zgodi, če vam upravnik ne plača računov za vodo, elekrtiko ali plin?
Zaposlitve za nedoločen čas in na enakem delovnem mestu za celotno delovno dobo izginjajo, vedno več je občasnih in začasnih zaposlitev. Na spremenjen trg dela so se bolje pripravili nepošteni delodajalci, ki so vedno korak pred inšpektorji.
Dobrega pol leta je minilo, odkar je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone ponovno izbruhnil virus ebole. Strokovnjaki so že takrat opozarjali, da se je treba virusa lotiti resno in predvsem pri viru, a ukrepi so se praktično začeli šele, ko so se okužili prvi Evropejci in Američani. Takrat je ebola na hitro postala svetovna grožnja, ne zgolj zdravstvena, temveč tudi ekonomska in politična. Veliko hitreje kot virus se je po svetu začela širiti panika, politiki so začeli groziti z zapiranjem meja, dežurni teoretiki zarot pa so nas počasi začeli pripravljati na konec sveta. Nas mora biti res strah? In predvsem česa? Virusa ebole, napačnega ukrepanja ob izbruhu ali panike, ki nastaja ob vsem skupaj?
V vročem mikrofonu smo se spraševali, ali bo denar za smučarski pokal? Sponzorji se namreč umikajo in na vidiku ni nikogar, ki bi lahko rešil slovensko alpsko smučanje. Spomnimo, Slovenija se je nekoč ponašala z nazivom smučarska nacija.
V vročem mikrofonu smo perd 18. oktobrom, ko obeležujemo dan boja proti trgovini z ljudmi z gostoma razkrivali, kako prisoten je ta pereč problem v Sloveniji.
V Pirničah podirajo na novo zgrajeno bioplinarno, v katero je investitor vložil več kot 6 milijonov evrov. Tako inšpektorji kot civilna iniciativa trdijo, da je investitor gradil v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Investitor seveda zatrjuje drugače.
“Ne morem lagati, ne letos, ne lan’. Kdor noče me brati, naj dene me stran.” Tako je na kritike odgovarjal prvi slovenski časnikar Valentin Vodnik. Kako se na kritike in pritiske slovenski novinarji odzivajo danes? Na vprašanja odgovarjajo Anuška Delič, Tone Hočevar in Boris Vezjak.
V tokratnem vročem mikrofonu bomo spregovorili o nedavni aferi (ne)akreditiranih univerzitetnih študijskih programov, ki je med študenti povzročila nezaupanje v slovenski visokošolski sistem. Po tem, ko so nepravilnosti ugotovili na Univerzi na Primorskem, se je pokazalo, da tudi ljubljanska univerza ni ravnala po zakonu in tudi sama vpisovala študente v neakreditirane programe. Sprašujemo se, kaj za študente pomeni dokončati (ne)akreditirani študijski program, kako bodo težavo rešile posamezne fakultete, univerze in ministrstvo in kdo je sploh kriv za nastalo situacijo.
Je zadolževanje občin problematično? V pretežni večini občin ni – ker poznajo in predvsem upoštevajo zakon, ker vedo za “fiskalno pravilo” in ker zmožnostim prilagajajo apetite. A brez izjem seveda ne gre – šest jih je. Svoje občane so zadolžile vsaka za več kot tisočaka … njihovi župani in svetniki pa ravnajo v smislu: “kaj nam pa morejo”. A ni vseeno, ker gre za naš denar.
Dela na avtocesti pri Uncu so odrezala Primorsko. Je to cena za obnovljeno in pretočno avtocesto, so za zastoje krivi vozniki ali so obnovitvena dela napačno načrtovana in je prometna ureditev neprimerna? V Vročem mikrofonu Franc Skok, član uprave Darsa.
Neveljaven email naslov