Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
Sogovornika: Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon, in Monika Lamot, doktorska študentka sociologije
Leta 2021 smo se znašli v položaju, ki si ga pred dvema letoma ne bi predstavljali niti v najbolj divjem scenariju: doseči precepljenost celotnega prebivalstva proti covidu-19. Čeprav Slovenija že nekaj let spada med države, kjer je zaupanje do cepljenja nižje, smo se znašli pred izzivom, kako državljane motivirati za cepljenje. Zakaj se torej Slovenci nočemo cepiti in iščemo način, kako spremeniti promocijo cepljenja, da bo pritegnila več državljanov?
Problem precepljenosti je bil pričakovan, pravi Monika Lamot, doktorska študentka sociologije na mariborski filozofski fakulteti, ki je lani februarja končala magistrski študij z nalogo o dejavnikih stališč do cepljenja po svetu in Sloveniji, s to temo pa se raziskovalno ukvarja še naprej: "V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija uvršča med tiste države, ki izražajo več nezupanja v cepiva, pa tudi več strahu pred varnostjo in učinkovitostjo cepiv."
"Pri teh cepilskih kampanjah ni ene poti, v resnici gre za kar kompleksno zadevo. Prvič zato, ker se razlogi za zadržke razlikujejo tako znotraj družbe kot tudi med družbami. Lahko gre ali za strah pred injekcijo ali pa širše, kot je pomanjkanje zaupanja v zdravstvene in politične institucije."
Težavo pri doseganju precepljenosti predsvem povzroča dvom o učinkovitosti cepiv, ki se je v zadnjih desetletjih povečal. Zato velja prepričanje, da je gibanje proti cepljenju vnovič oživelo, čeprav je v resnici prisotno od uvedbe prvih cepiv naprej.
"Ko cepiva privedejo do nekega masovnega upada nalezljivih bolezni in smrti, ljudje začnejo pozabljati na grožnje in posledice, ki jih te bolezni lahko predstavljajo. V ospredje pridejo stranski učinki cepiv. Ljudje se posledično začnejo počutiti, kot da jih ogrožajo cepiva in ne bolezni. Zato lahko postane cepivo žrtev lastnega uspeha."
Med najboljše marketinške taktike pa še vedno spada tehnika "od ust do ust", saj ljudem, ki jih poznamo, veliko bolj zaupamo kot npr. zgibankam, letakom ali objavam na družabnih omrežjih. Prav pri promociji cepljenja proti covidu-19 pa je uporabna tudi stara slovenska specifika odnosov s sosedi: Če se je cepil sosed, se bom pa tudi jaz! Tovrstne prakse pozdravlja tudi Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon.
"To, da se ljudje izpostavijo, da so se cepili, je zelo dobra novica. Še več, tisti, ki se cepijo, bi morali dobiti npr. majice, nalepke ... Torej nekaj, s čimer bi lahko povečali vidnost ljudi, ki so cepljeni. To je zelo pomembno pri razširitvi cepljenja."
1289 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
Sogovornika: Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon, in Monika Lamot, doktorska študentka sociologije
Leta 2021 smo se znašli v položaju, ki si ga pred dvema letoma ne bi predstavljali niti v najbolj divjem scenariju: doseči precepljenost celotnega prebivalstva proti covidu-19. Čeprav Slovenija že nekaj let spada med države, kjer je zaupanje do cepljenja nižje, smo se znašli pred izzivom, kako državljane motivirati za cepljenje. Zakaj se torej Slovenci nočemo cepiti in iščemo način, kako spremeniti promocijo cepljenja, da bo pritegnila več državljanov?
Problem precepljenosti je bil pričakovan, pravi Monika Lamot, doktorska študentka sociologije na mariborski filozofski fakulteti, ki je lani februarja končala magistrski študij z nalogo o dejavnikih stališč do cepljenja po svetu in Sloveniji, s to temo pa se raziskovalno ukvarja še naprej: "V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija uvršča med tiste države, ki izražajo več nezupanja v cepiva, pa tudi več strahu pred varnostjo in učinkovitostjo cepiv."
"Pri teh cepilskih kampanjah ni ene poti, v resnici gre za kar kompleksno zadevo. Prvič zato, ker se razlogi za zadržke razlikujejo tako znotraj družbe kot tudi med družbami. Lahko gre ali za strah pred injekcijo ali pa širše, kot je pomanjkanje zaupanja v zdravstvene in politične institucije."
Težavo pri doseganju precepljenosti predsvem povzroča dvom o učinkovitosti cepiv, ki se je v zadnjih desetletjih povečal. Zato velja prepričanje, da je gibanje proti cepljenju vnovič oživelo, čeprav je v resnici prisotno od uvedbe prvih cepiv naprej.
"Ko cepiva privedejo do nekega masovnega upada nalezljivih bolezni in smrti, ljudje začnejo pozabljati na grožnje in posledice, ki jih te bolezni lahko predstavljajo. V ospredje pridejo stranski učinki cepiv. Ljudje se posledično začnejo počutiti, kot da jih ogrožajo cepiva in ne bolezni. Zato lahko postane cepivo žrtev lastnega uspeha."
Med najboljše marketinške taktike pa še vedno spada tehnika "od ust do ust", saj ljudem, ki jih poznamo, veliko bolj zaupamo kot npr. zgibankam, letakom ali objavam na družabnih omrežjih. Prav pri promociji cepljenja proti covidu-19 pa je uporabna tudi stara slovenska specifika odnosov s sosedi: Če se je cepil sosed, se bom pa tudi jaz! Tovrstne prakse pozdravlja tudi Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon.
"To, da se ljudje izpostavijo, da so se cepili, je zelo dobra novica. Še več, tisti, ki se cepijo, bi morali dobiti npr. majice, nalepke ... Torej nekaj, s čimer bi lahko povečali vidnost ljudi, ki so cepljeni. To je zelo pomembno pri razširitvi cepljenja."
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom. V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.
Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive? V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice. Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa. In če bo to področje kdaj urejeno, glasbeniki denarja za nazaj ne bodo dobili izplačanega. Več o tem, kje se je zataknilo in zakaj se zadeve ne uredijo, s sogovorniki: Vojkom Tomanom, direktorjem Urada za intelektualno lastnino, Jero Rakovec Nahtigal z združenja SAZAS, Miho Guštinom – Guštijem, Markom Godnjavcem z Nika Records in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.
Med programom in obljubam stranke in tistim, kar se dejansko zgodi v politiki, obstaja velik razkorak
Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.
V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij
Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.
Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
Neveljaven email naslov