Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
Sogovornika: Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon, in Monika Lamot, doktorska študentka sociologije
Leta 2021 smo se znašli v položaju, ki si ga pred dvema letoma ne bi predstavljali niti v najbolj divjem scenariju: doseči precepljenost celotnega prebivalstva proti covidu-19. Čeprav Slovenija že nekaj let spada med države, kjer je zaupanje do cepljenja nižje, smo se znašli pred izzivom, kako državljane motivirati za cepljenje. Zakaj se torej Slovenci nočemo cepiti in iščemo način, kako spremeniti promocijo cepljenja, da bo pritegnila več državljanov?
Problem precepljenosti je bil pričakovan, pravi Monika Lamot, doktorska študentka sociologije na mariborski filozofski fakulteti, ki je lani februarja končala magistrski študij z nalogo o dejavnikih stališč do cepljenja po svetu in Sloveniji, s to temo pa se raziskovalno ukvarja še naprej: "V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija uvršča med tiste države, ki izražajo več nezupanja v cepiva, pa tudi več strahu pred varnostjo in učinkovitostjo cepiv."
"Pri teh cepilskih kampanjah ni ene poti, v resnici gre za kar kompleksno zadevo. Prvič zato, ker se razlogi za zadržke razlikujejo tako znotraj družbe kot tudi med družbami. Lahko gre ali za strah pred injekcijo ali pa širše, kot je pomanjkanje zaupanja v zdravstvene in politične institucije."
Težavo pri doseganju precepljenosti predsvem povzroča dvom o učinkovitosti cepiv, ki se je v zadnjih desetletjih povečal. Zato velja prepričanje, da je gibanje proti cepljenju vnovič oživelo, čeprav je v resnici prisotno od uvedbe prvih cepiv naprej.
"Ko cepiva privedejo do nekega masovnega upada nalezljivih bolezni in smrti, ljudje začnejo pozabljati na grožnje in posledice, ki jih te bolezni lahko predstavljajo. V ospredje pridejo stranski učinki cepiv. Ljudje se posledično začnejo počutiti, kot da jih ogrožajo cepiva in ne bolezni. Zato lahko postane cepivo žrtev lastnega uspeha."
Med najboljše marketinške taktike pa še vedno spada tehnika "od ust do ust", saj ljudem, ki jih poznamo, veliko bolj zaupamo kot npr. zgibankam, letakom ali objavam na družabnih omrežjih. Prav pri promociji cepljenja proti covidu-19 pa je uporabna tudi stara slovenska specifika odnosov s sosedi: Če se je cepil sosed, se bom pa tudi jaz! Tovrstne prakse pozdravlja tudi Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon.
"To, da se ljudje izpostavijo, da so se cepili, je zelo dobra novica. Še več, tisti, ki se cepijo, bi morali dobiti npr. majice, nalepke ... Torej nekaj, s čimer bi lahko povečali vidnost ljudi, ki so cepljeni. To je zelo pomembno pri razširitvi cepljenja."
1289 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
Sogovornika: Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon, in Monika Lamot, doktorska študentka sociologije
Leta 2021 smo se znašli v položaju, ki si ga pred dvema letoma ne bi predstavljali niti v najbolj divjem scenariju: doseči precepljenost celotnega prebivalstva proti covidu-19. Čeprav Slovenija že nekaj let spada med države, kjer je zaupanje do cepljenja nižje, smo se znašli pred izzivom, kako državljane motivirati za cepljenje. Zakaj se torej Slovenci nočemo cepiti in iščemo način, kako spremeniti promocijo cepljenja, da bo pritegnila več državljanov?
Problem precepljenosti je bil pričakovan, pravi Monika Lamot, doktorska študentka sociologije na mariborski filozofski fakulteti, ki je lani februarja končala magistrski študij z nalogo o dejavnikih stališč do cepljenja po svetu in Sloveniji, s to temo pa se raziskovalno ukvarja še naprej: "V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija uvršča med tiste države, ki izražajo več nezupanja v cepiva, pa tudi več strahu pred varnostjo in učinkovitostjo cepiv."
"Pri teh cepilskih kampanjah ni ene poti, v resnici gre za kar kompleksno zadevo. Prvič zato, ker se razlogi za zadržke razlikujejo tako znotraj družbe kot tudi med družbami. Lahko gre ali za strah pred injekcijo ali pa širše, kot je pomanjkanje zaupanja v zdravstvene in politične institucije."
Težavo pri doseganju precepljenosti predsvem povzroča dvom o učinkovitosti cepiv, ki se je v zadnjih desetletjih povečal. Zato velja prepričanje, da je gibanje proti cepljenju vnovič oživelo, čeprav je v resnici prisotno od uvedbe prvih cepiv naprej.
"Ko cepiva privedejo do nekega masovnega upada nalezljivih bolezni in smrti, ljudje začnejo pozabljati na grožnje in posledice, ki jih te bolezni lahko predstavljajo. V ospredje pridejo stranski učinki cepiv. Ljudje se posledično začnejo počutiti, kot da jih ogrožajo cepiva in ne bolezni. Zato lahko postane cepivo žrtev lastnega uspeha."
Med najboljše marketinške taktike pa še vedno spada tehnika "od ust do ust", saj ljudem, ki jih poznamo, veliko bolj zaupamo kot npr. zgibankam, letakom ali objavam na družabnih omrežjih. Prav pri promociji cepljenja proti covidu-19 pa je uporabna tudi stara slovenska specifika odnosov s sosedi: Če se je cepil sosed, se bom pa tudi jaz! Tovrstne prakse pozdravlja tudi Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon.
"To, da se ljudje izpostavijo, da so se cepili, je zelo dobra novica. Še več, tisti, ki se cepijo, bi morali dobiti npr. majice, nalepke ... Torej nekaj, s čimer bi lahko povečali vidnost ljudi, ki so cepljeni. To je zelo pomembno pri razširitvi cepljenja."
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.
V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.
Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.
Do konca leta bomo imeli 10 novih urgentnih centrov, ki se gradijo z evropskimi sredstvi – to s seboj prinaša spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Kako bo torej v prihodnje organizirana nujna medicinska pomoč v državi je tem trenutku več neznank kot pa odgovorov.
Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.
V javnost je prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je med zaposlenimi na univerzi in študenti dvignil veliko prahu. Kritike letijo predvsem na izenačevanje obsega rednega in izrednega študija, manjšanje možnega števila opravljanj izpita, spremembe pristojnosti in razmerij moči na univerzi in na druge novosti, ki jih uvaja statut. Ker se Univerza v Ljubljani sooča s finančnimi težavami, bi sprememba statuta lahko pomembno vplivala na to, kako bodo bremena varčevanja porazdeljena v prihodnosti. V Vročem mikrofonu smo soočili argumente kritikov in vodstva univerze ter pregledali, kaj predlagane spremembe pomenijo za skoraj 50.000 študentov in 6000 zaposlenih Univerze v Ljubljani.
Z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in prepisom pretepenega petošolca na drugo šolo dogodek na Osnovni šoli Deskle dobiva epilog. Toda zgodba odpira več vprašanj, kot na njih odgovarja. Ravnatelj meni, da bi se desetletnik pogosto lahko preprosto umaknil. Toda strokovnjaki opozarjajo na to, da se ne bi smela umikati žrtev. V oddaji lahko slišite tudi inšpektorja, ki predlaga ravnateljevo razrešitev, in mamo petošolca, ki je na težave opozarjala pravočasno, vendar ni nihče ukrepal. Mladi z drugim ali mešanim etničnim ozadjem so kar dvakrat pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja. Bi se sistem moral odzivati drugače?
Na Hrvaškem so se odločili za množičen odpis dolgov socialno najšibkejšim, na podoben odpis se že nekaj mesecev pripravlja tudi Makedonija. Pa pri nas?
Ko je Švicarska centralna banka konec prejšnjega tedna nekoliko nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti franka, je njegova vrednost v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj trideset odstotkov. Kako močno je ta odločitev obremenila slovenska gospodinjstva s krediti v »švicarjih« in ali bi morala ukrepati slovenska država?
Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.
Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.
Enaka davčna pravila za vse, ki živimo v Sloveniji – če živite v Sloveniji, potem morate v Sloveniji plačevati davke. Tudi od dohodkov, ki jih morebiti zaslužite v tujini, obveznosti so seveda odmerjene po slovenski zakonodaji. O rezidentstvu, davčnih obveznostih, dilemah, ki nastanejo ob krajših zaposlitvah v tujini – v Vročem mikrofonu Vala 202 Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.
V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.
Neveljaven email naslov