Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
Sogovornika: Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon, in Monika Lamot, doktorska študentka sociologije
Leta 2021 smo se znašli v položaju, ki si ga pred dvema letoma ne bi predstavljali niti v najbolj divjem scenariju: doseči precepljenost celotnega prebivalstva proti covidu-19. Čeprav Slovenija že nekaj let spada med države, kjer je zaupanje do cepljenja nižje, smo se znašli pred izzivom, kako državljane motivirati za cepljenje. Zakaj se torej Slovenci nočemo cepiti in iščemo način, kako spremeniti promocijo cepljenja, da bo pritegnila več državljanov?
Problem precepljenosti je bil pričakovan, pravi Monika Lamot, doktorska študentka sociologije na mariborski filozofski fakulteti, ki je lani februarja končala magistrski študij z nalogo o dejavnikih stališč do cepljenja po svetu in Sloveniji, s to temo pa se raziskovalno ukvarja še naprej: "V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija uvršča med tiste države, ki izražajo več nezupanja v cepiva, pa tudi več strahu pred varnostjo in učinkovitostjo cepiv."
"Pri teh cepilskih kampanjah ni ene poti, v resnici gre za kar kompleksno zadevo. Prvič zato, ker se razlogi za zadržke razlikujejo tako znotraj družbe kot tudi med družbami. Lahko gre ali za strah pred injekcijo ali pa širše, kot je pomanjkanje zaupanja v zdravstvene in politične institucije."
Težavo pri doseganju precepljenosti predsvem povzroča dvom o učinkovitosti cepiv, ki se je v zadnjih desetletjih povečal. Zato velja prepričanje, da je gibanje proti cepljenju vnovič oživelo, čeprav je v resnici prisotno od uvedbe prvih cepiv naprej.
"Ko cepiva privedejo do nekega masovnega upada nalezljivih bolezni in smrti, ljudje začnejo pozabljati na grožnje in posledice, ki jih te bolezni lahko predstavljajo. V ospredje pridejo stranski učinki cepiv. Ljudje se posledično začnejo počutiti, kot da jih ogrožajo cepiva in ne bolezni. Zato lahko postane cepivo žrtev lastnega uspeha."
Med najboljše marketinške taktike pa še vedno spada tehnika "od ust do ust", saj ljudem, ki jih poznamo, veliko bolj zaupamo kot npr. zgibankam, letakom ali objavam na družabnih omrežjih. Prav pri promociji cepljenja proti covidu-19 pa je uporabna tudi stara slovenska specifika odnosov s sosedi: Če se je cepil sosed, se bom pa tudi jaz! Tovrstne prakse pozdravlja tudi Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon.
"To, da se ljudje izpostavijo, da so se cepili, je zelo dobra novica. Še več, tisti, ki se cepijo, bi morali dobiti npr. majice, nalepke ... Torej nekaj, s čimer bi lahko povečali vidnost ljudi, ki so cepljeni. To je zelo pomembno pri razširitvi cepljenja."
1289 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
Sogovornika: Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon, in Monika Lamot, doktorska študentka sociologije
Leta 2021 smo se znašli v položaju, ki si ga pred dvema letoma ne bi predstavljali niti v najbolj divjem scenariju: doseči precepljenost celotnega prebivalstva proti covidu-19. Čeprav Slovenija že nekaj let spada med države, kjer je zaupanje do cepljenja nižje, smo se znašli pred izzivom, kako državljane motivirati za cepljenje. Zakaj se torej Slovenci nočemo cepiti in iščemo način, kako spremeniti promocijo cepljenja, da bo pritegnila več državljanov?
Problem precepljenosti je bil pričakovan, pravi Monika Lamot, doktorska študentka sociologije na mariborski filozofski fakulteti, ki je lani februarja končala magistrski študij z nalogo o dejavnikih stališč do cepljenja po svetu in Sloveniji, s to temo pa se raziskovalno ukvarja še naprej: "V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Slovenija uvršča med tiste države, ki izražajo več nezupanja v cepiva, pa tudi več strahu pred varnostjo in učinkovitostjo cepiv."
"Pri teh cepilskih kampanjah ni ene poti, v resnici gre za kar kompleksno zadevo. Prvič zato, ker se razlogi za zadržke razlikujejo tako znotraj družbe kot tudi med družbami. Lahko gre ali za strah pred injekcijo ali pa širše, kot je pomanjkanje zaupanja v zdravstvene in politične institucije."
Težavo pri doseganju precepljenosti predsvem povzroča dvom o učinkovitosti cepiv, ki se je v zadnjih desetletjih povečal. Zato velja prepričanje, da je gibanje proti cepljenju vnovič oživelo, čeprav je v resnici prisotno od uvedbe prvih cepiv naprej.
"Ko cepiva privedejo do nekega masovnega upada nalezljivih bolezni in smrti, ljudje začnejo pozabljati na grožnje in posledice, ki jih te bolezni lahko predstavljajo. V ospredje pridejo stranski učinki cepiv. Ljudje se posledično začnejo počutiti, kot da jih ogrožajo cepiva in ne bolezni. Zato lahko postane cepivo žrtev lastnega uspeha."
Med najboljše marketinške taktike pa še vedno spada tehnika "od ust do ust", saj ljudem, ki jih poznamo, veliko bolj zaupamo kot npr. zgibankam, letakom ali objavam na družabnih omrežjih. Prav pri promociji cepljenja proti covidu-19 pa je uporabna tudi stara slovenska specifika odnosov s sosedi: Če se je cepil sosed, se bom pa tudi jaz! Tovrstne prakse pozdravlja tudi Janko Hočevar, direktor podjetja Aragon.
"To, da se ljudje izpostavijo, da so se cepili, je zelo dobra novica. Še več, tisti, ki se cepijo, bi morali dobiti npr. majice, nalepke ... Torej nekaj, s čimer bi lahko povečali vidnost ljudi, ki so cepljeni. To je zelo pomembno pri razširitvi cepljenja."
“Ne morem lagati, ne letos, ne lan’. Kdor noče me brati, naj dene me stran.” Tako je na kritike odgovarjal prvi slovenski časnikar Valentin Vodnik. Kako se na kritike in pritiske slovenski novinarji odzivajo danes? Na vprašanja odgovarjajo Anuška Delič, Tone Hočevar in Boris Vezjak.
V tokratnem vročem mikrofonu bomo spregovorili o nedavni aferi (ne)akreditiranih univerzitetnih študijskih programov, ki je med študenti povzročila nezaupanje v slovenski visokošolski sistem. Po tem, ko so nepravilnosti ugotovili na Univerzi na Primorskem, se je pokazalo, da tudi ljubljanska univerza ni ravnala po zakonu in tudi sama vpisovala študente v neakreditirane programe. Sprašujemo se, kaj za študente pomeni dokončati (ne)akreditirani študijski program, kako bodo težavo rešile posamezne fakultete, univerze in ministrstvo in kdo je sploh kriv za nastalo situacijo.
Je zadolževanje občin problematično? V pretežni večini občin ni – ker poznajo in predvsem upoštevajo zakon, ker vedo za “fiskalno pravilo” in ker zmožnostim prilagajajo apetite. A brez izjem seveda ne gre – šest jih je. Svoje občane so zadolžile vsaka za več kot tisočaka … njihovi župani in svetniki pa ravnajo v smislu: “kaj nam pa morejo”. A ni vseeno, ker gre za naš denar.
Dela na avtocesti pri Uncu so odrezala Primorsko. Je to cena za obnovljeno in pretočno avtocesto, so za zastoje krivi vozniki ali so obnovitvena dela napačno načrtovana in je prometna ureditev neprimerna? V Vročem mikrofonu Franc Skok, član uprave Darsa.
Še dober teden je do lokalnih volitev. Na županskih stolčkih bo kot kažejo javnomnenjske ankete ostala večina tudi tistih županov, ki so jih povezovali s takšnimi ali drugačnimi nemoralnimi ali celo korupcijskimi dejanji.
“Ko sem šla v pokoj, sem povsem popustila. Težko je bilo priti s Tromostovja do pošte.” Gospa Polona se je pred tedni odločila, da se bo po letih neaktivnosti spet začela gibati in ukvarjati s športom. Je izjema ali pravilo? So vodene športne dejavnosti za starejše predrage, neprilagojene, preglasne, preveč intenzivne? In so sploh zdrave?
Pred lokalnimi volitvami se sprašujemo, koliko bi morali županski kandidati vedeti o zapletenem svetu črpanja evropskih sredstev, brez katerih bodo težko uresničili svoje obljube?
Škotska se v četrtek na referendumu odloča o tem, ali bo postala samostojna ali še naprej ostaja v Združenem Kraljestvu. Zadnje dni, ko je postala verjetna tudi zmaga zagovornikov samostojnosti, so se zato začela postavljati tudi vprašanja, ki prej niso bila toliko aktualna. Kaj bi se zgodilo s Škotskim članstvom v EU, katero valuto bi Škoti uporabljali. Kakšen je utrip na Škotskem dva dni pred referendumom, česa se bojijo in česa veselijo? Ter predvsem – ali lahko škotski referendum vpliva na procese osamosvajanja v drugih podobnih primerih, predvsem v Kataloniji?
Včeraj se je uradno iztekel rok za vložitev kandidatur za letošnje lokalne volitve. Uradno bodo kandidati za župane ter mestne in občinske svete znani najkasneje prihodnji petek, so pa že zdaj znani izzivi, ki lokalno samoupravo čakajo tudi pod novimi ali starimi župani. Jasno je, da je učinkovitost številnih občin nižja tudi zaradi kadrovskega primanjkljaja, predvsem pa bi po mnenju Boštjana Brezovnika iz mariborske pravne fakultete občine svoje naloge lahko v popolnosti opravile šele z vpeljavo druge ravni lokalne samouprave, kot so denimo pokrajine. S čim se bodo spopadli novo imenovani župani?
Evropske države so za zmanjševanje svojih finančnih primanjkljajev zadnja leta začele iskati bolj inovativne in hkrati sporne načine. Možnost prodaje potnega lista za denar ali neposredne naložbe so doslej prek najrazličnejših »investicijskih programov« ponujale predvsem karibske državice, v zadnjih letih pa so model kopirale tudi nekatere članice EU; najbolj razvpit je primer Malte, o tovrstnem privabljanju tujih investicij ravno zdaj intenzivno razmišljajo tudi Hrvaškem. Ali o tem razmišljamo tudi v pri nas? Koliko stane slovensko državljanstvo? In predvsem, kje so prednosti in kje pasti takega podeljevanja državljanstva.
Zaradi potreb, ki se pojavljajo na trgu dela, Zavod za zaposlovanje vzpostavlja tesnejše vezi z delodajalci, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Do konca leta bodo imele vse enote zavoda pisarne za delodajalce, kjer bo tisti, ki išče delavca, našel vse na enem mestu. V Vročem mikrofonu bomo podrobneje predstavili ta projekt, pa tudi avstrijske izkušnje pri aktivnem posredovanju med delodajalci in iskalci zaposlitve. Naši sogovorniki bodo Barbara Vrtačnik, Zavod za zaposlovanje, Igor Antauer, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Hans Rehsmann, vodja regionalne izpostave koroške AMS.
Zveza potrošnikov Slovenije je pričela z akcijo "Zamenjaj in prihrani", s katero potrošnike električne energije v Sloveniji pozivajo k skupni akciji s katero bi lahko znižali ceno električne energije tudi do 100 evrov. Tovrstne akcije so se v tujini že izkazale za izjemno uspešne.
Socialna zakonodaja je v slabih treh letih od sprejetja doživela veliko kritik, pa tudi nekaj sprememb. Te, ki bodo stopile v veljavo 1. septembra, bodo omogočile upoštevanje bolj realnega materialnega položaja, vrednosti nepremičnin in drugega premoženja prosilca kot doslej, na višino socialne pomoči bo manj vplival dohodek od študentskega dela.
Kako so Rusi evropske pridelovalce jabolk pregnali iz raja in komu smrdijo francoski siri? Kdo bo zmagovalec živilske vojne in lahko jabolko na dan res odžene Putina stran? Zaradi ruske prepovedi uvoza živil je EU že napovedala, da bo svojim pridelovalcem pomagala s 125 milijoni evrov. Bo to dovolj? In kaj se je v grlu zataknilo slovenskim sadjarjem?
Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bo izboljšal nadzor nad nelegalnimi oblikami dela, višje kazni so predvidene tako za obrtnike, ‘šušmarje’ kot naročnike, nad tem področjem pa bo po novem bdela Finančna uprava RS. Mobilne enote FURSa naj bi do konca leta opravile kar 2300 pregledov, verjamejo pa tudi, da bo novi zakon zagotovil več discipline pri plačevanju davkov in razmah legalnih oblik dela. Pa bo res? O tem s predstavniki Finančne uprave RS in Obrtno-podjetniške zbornice pred Vročim mikrofonom.
V svetu živi skoraj 44 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino zaradi lakote, vojne, političnega, verskega ali etničnega preganjanja. Stisko teh ljudi še posebej občutijo v Italiji, v katero se je samo letos zateklo že skoraj sto tisoč ljudi, za 800 med njimi se je poskus poti v boljše življenje končal s smrtjo.Z Lampeduse na jugu Apeninskega polotoka so nezakonite priseljence napotili tudi v Furlanijo Julijsko krajino na severovzhodu države, kjer že skrbijo za nezakonite priseljence, ki so v državo prišli po kopnem. Reportaža iz Furlanije Julijske krajine in pogovor s Francijem Zlatarjem, vodjo programa migracij pri Slovenski filantropiji.
Gladovna stavka je postala priljubljeno sredstvo – ne samo za uveljavljanje pravic, ampak tudi za vzbujanje pozornosti. Varuhinja človekovih pravic jih je samo v svojem mandatu obravnavala že sedem. Ugotavlja, da so zahteve pogosto tudi nerealne. V slovenskih zaporih se je samo v tem letu za gladovno stavko odločilo že 27 posameznikov. Gladovna stavka ima pomembno vlogo v svetovni zgodovini nenasilnega upora. O tem, kakšno vlogo ima v Sloveniji, bomo govorili z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nusdorfer, filozofom Luko Omladičem in predsednikom komisije za medicinsko etiko Božidarjem Voljčem.
Spopadi med Izraelom in Hamasom odpirajo tudi vprašanje bojkota, predvsem pri dobavi orožja na krizna območja. Izrael je od leta 2004 iz Slovenije uvozil za 6 milijonov evrov vojaške opreme in orožja, naša država iz spornih območij uvaža predvsem sadje. Naj se Slovenija pridruži bojkotu Izraela, ki ga nekatere države vsaj sramežljivo napovedujejo, ali pa naj kako drugače zavzame bolj konstruktivno in miroljubno vlogo v izraelsko-palestinskem konfliktu?
Ali bo nova finančna služba uspešnejša pri preganjanju sive ekonomije, utaji davkov, znižanju davčnega dolga kot prej carinska in davčna služba vsaka zase? Mobilne enote bodo bolj navzoče na terenu in odkrivale tudi delo na črno, zagrožene kazni bodo višje. Bo nadzor finančnih inšpektorjev in preiskovalcev učinkovitejši?
Vrnili smo se na poplavljena območja v Srbiji. Katastrofa, ki so jo doživeli ljudje, ki so že tako težko živeli, zdaj povzroča težave na vseh področjih življenja. Ljudje so fizično in psihično izčrpani. Večina pa jih je za vsaj delno obnovo zapravila tudi celotne prihranke. Porušene hiše v Obrenovcu, ki so nekatere še vedno nedotaknjene, pričajo o tem, da pomoč države pri obnovi po dveh mesecih še vedno ni zagotovljena tako kot bi bilo potrebno. Medtem pa Obrenovac in ostala potopljena mesta in vasi pospešeno drvijo tudi v družbeno socialni propad, saj je zaradi poplav ogromno ljudi ostalo brez služb.
Neveljaven email naslov