Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?
Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.
Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.
"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.
Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.
"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani
"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."
Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa je v svojo nacionalno zakonodajo sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.
"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.
"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."
Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."
"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."
Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:
"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."
Italija:
Nemčija:
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?
Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.
Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.
"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.
Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.
"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani
"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."
Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa je v svojo nacionalno zakonodajo sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.
"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.
"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."
Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."
"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."
Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:
"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."
Italija:
Nemčija:
Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).
Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?
Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.
Devetinosemdeset poslank in poslancev je prejšnji teden enotno glasovalo ZA Petra Svetino, novega varuha človekovih pravic, kar je bil svojevrsten rekord v sicer globoko razdeljenem slovenskem političnem prostoru. Politika je svet različnih pogledov, preglasovanj, kjer vlada moč argumentov in tudi argument moči, zato nas je primer neverjetne enotnosti pri izvolitvi varuha človekovih pravic spodbudil, da smo nekaj vodij poslanskih skupin povprašali, kaj se zgodi v sicer razklanem slovenskem političnem prostoru, da tu in tam nastopijo taki trenutki složnosti. A niti mnenja o enotnosti niso enotna.
Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje? Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor - Katja Sreš, Ekologi brez meja - Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza - Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut
Ustavno sodišče je državnemu zboru dalo dve leti za popravke volilne zakonodaje. Natančneje - za izenačenje volilnih okrajev. Med njimi so glede na število volivcev po mnenju ustavnega sodišča prevelike razlike. Kaj bo storila politika? Bo samo popravila okraje ali jih bo ukinila in uvedla prednostni glas? Za zdaj nobena možnost nima zadostne politične podpore. Kaj pa pravi stroka? Kako izboljšati volilni sistem? Bodo naslednje volitve, če politika ne stori nič, sploh zakonite? Koentira dr. Ciril Ribičič, , profesor ustavnega prava, nekdanji ustavni sodnik.
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati? Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
Gregor Čušin ima učinkovite odgovore na zahtevna vprašanja. V letu, ko se je podal na samostojno pot, je veliko razmišljal o novih začetkih. Začetki so vedno povezani s strahom in dokazovanjem. Kako bi preimenoval praznike in kaj se bo zgodilo z novoletnimi zaobljubami?
V dokumentih turističnega razvoja piše, da bo Slovenija leta 2020 prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma. Kako bomo Johanno, Marjo, Iris in Maxa navduševali za odkrivanje našega kulturnega bogastva? Gosta v Vročem mikrofonu pri Tatjani Pirc sta bila Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarstvo in etnolog in kulturni antropolog doktor Rajko Muršič, ki vladajočim sporoča, da bo treba več vlagati v kulturo in kulturnike, če nameravamo razvijati kulturni turizem. "Če gledamo samo skozi očala Ljubljane, ne vidimo vse Slovenije. Recimo Maribor ima z okolico veliko več turističnega potenciala, ki pa žal ostaja neizkoriščen," opozarja dr. Muršič na problem centralizacije v kulturni politiki. "Velika večina naših umetnikov živi bedno. Dokler ne bomo rešili socialnega vprašanja naših umetnikov na dolgi rok, ne bomo mogli ustvariti pogojev, da bi kultura lahko postala naša gonilna sila." - dr. Rajko Muršič Avtorica oddaje in fotografije: Tatjana Pirc
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni? SOGOVORNIKI: Genetik dr. Radovan Komelj Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič Sintezni biolog dr. Roman Jerala Filozof Igor Pribac
Vsaka občina je zgodba zase. To nedeljo nas čaka 56 zgodb. Kaj pred drugim krogom županskih volitev izpostavljajo novinarka in novinarji: Tjaša Škamperle, Primož Cirman, Aljoša Peršak in Danijel Poslek. Z njimi se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije, Bogdanu Gabrovcu, ki je pred štirimi leti stopil v velike čevlje Janeza Kocijančiča, se izteka prvi mandat. V nedeljo, 16. decembra, bo na volilni skupščini očitno izvoljen še v drugo, saj je edini kandidat za vodenje osrednje športne organizacije. Ali to pomeni, da je bil tako uspešen ali pa funkcija predsednika OKS ni več tako mamljiva kot je bila še pred štirimi leti? Z njim se je pogovarjal Aleš Smrekar.
V letu, ko Splošna deklaracija človekovih pravic praznuje 70. obletnico, se zdi, da so najosnovnejše človekove pravice znova pod vprašajem. V okviru Organizacije Združenih narodov deluje Svet za človekove pravice. Kakšno vlogo predstavlja na aktualnem političnem prizorišču in kako je Slovenija izkoristila predsedovanje Svetu v letošnjem letu?
Prometni zastoji so mora večine voznikov po svetu, tudi pri nas. Ena od rešitev za zmanjšanje kolon oziroma potovalnega časa, je večja varnostna razdalja. Val 202 je pred dnevi pozival k spremenjenemu načinu vožnje z večjo varnostno razdaljo ter brez sunkovitih zaviranj in pospeševanj, DARS je izvajal primerjalne meritve na dveh odsekih avtocest. Gosta sta bila Andrej Brglez in Nataša Kovše iz Službe za upravljanje in vzdrževanje DARS. "Zbirali smo podatke na 15-minutnih obremenitvah. Delali smo primerjave in zmagovalec je dolenjska smer, v konicah je namreč opazovane odseke v tem času prevozilo tudi do 1180 vozil, kar je izredno dober podatek." - Nataša Kovše Andrej Brglez: "Promet je živ organizem in vsi smo del tega pretoka. Japonski strokovnjaki so naredili eksperiment, kjer so avtomobile spravili v krog in vsakemu vozniku rekli, naj vozi z isto hitrostjo. En voznik je nekoliko spremenil hitrost in v krogu se je stvar spremenila."
Čeprav se iz uro v uro vrstijo pozivi za prepoved za soboto napovedanega shoda neofašističnega gibanja CasaPound v Trstu, neofašisti napovedujejo celo večjo udeležbo kot maja 2015 v Gorici. Prejšnji teden je evropski parlament z veliko večino sprejel resolucijo, s katero poziva k prepovedi neofašističnih in neonacističnih skupin v EU. Za resolucijo je v Strasbourgu odločno glasovala tudi švedska evroposlanka Soraya Post, ki so ji kot pripadnici romske manjšine in odkriti protifašistki že večkrat grozili celo s smrtjo. Zakaj moramo neofašizem nujno ustaviti?
Neveljaven email naslov