Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?
Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.
Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.
"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.
Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.
"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani
"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."
Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa je v svojo nacionalno zakonodajo sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.
"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.
"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."
Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."
"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."
Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:
"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."
Italija:
Nemčija:
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?
Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.
Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.
"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.
Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.
"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani
"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."
Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa je v svojo nacionalno zakonodajo sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.
"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.
"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."
Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."
"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."
Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:
"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."
Italija:
Nemčija:
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Zaradi skrb vzbujajočih in vse pogostejših izgonov ter nezakonitih vračanj beguncev in prosilcev za azil na evropskih kopenskih in morskih meja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva države k takojšnjim preiskavam in zaustavitvi teh praks. Podobno opažajo tudi v slovenskih nevladnih organizacijah, ki se podrobno spremljajo tovrstno problematiko. Civilna iniciativa Info Kolpa je neformalna organizacija, ki spremlja dogajanje na slovenskih državnih mejah in beleži sisttematične kršitve policije. Eden izmed posameznikov, ki sodeluje pri Info Kolpi je Jošt Žagar. Do ravnanja slovenske policije na področju migracij in azilnih postopkov je zelo oster. Pri Pravno informacijskem centru si v prihodnosti želijo, da bi se čimprej ustanovila evropska azilna agencija, ki bi poenotila postopke in po mnenju direktorice Katarine Bervar Sternad nudila boljšo zaščito in izvajanje obveznosti, ki jih imajo tudi po mednarodnih pogodbah vse članice.
Na področju migracij v Evropski uniji ima posebno vlogo Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki je bila ustanovljena leta 2004. Lani pa je agencija doživela preobrazbo z novo uredbo, ko ji je Unija okrepila vlogo in mu omogočila kadrovsko povečanje za 10 tisoč obmejnih policistov. A Frontex se je znašel v težavah. Najprej zaradi očitkov, da je bil vpleten v nasilno preprečevanje prihodov beguncev in migrantov iz Turčije, kar je agencija ves čas zavračala. Začele pa so jih pestiti tudi notranje težave, predvsem na področju izbire novih kadrov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v agenciji zaradi tega vladal precejšen nered, nekateri so frontexove policiste označili za potemkinove enote. Čeprav priznava nekaj težav pri rekonstrukciji agencije, pa ostre obtožbe zavrača - Slovenec Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije, ki pa je že drugi zaporedni mandat predsedujoči upravnega odbora Frontexa. Z njim se je Gašper Andrinek pogovarjal o aktualnih vprašanjih na področju evropske in tudi slovenske migracijske politike.
Čeprav se nam včasih zdi, da je še vedno pandemija covida-19 daleč pred vsemi temami in novicami, svet še zdaleč ni počakal. Pred petimi leti je med prvimi novicami ves čas bila begunsko-migrantska kriza. Ta se je sčasoma razvila v stanje in s to problematiko se že od nastanka ukvarjajo tudi države Evropske unije. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Pred kakšnimi izzivi so? In kaj lahko sploh pričakujemo v prihodnosti? To je tema današnjega Vročega mikrofona, v katerega nas bo vpeljal Gašper Andrinek, ki je v Bruselj poklical našega dopisnika Igorja Juriča.
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Leto dni je minilo od popolne ustavitve javnega življenja v kitajskem mestu Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstvenofantastični film, a oddaljena resničnost je postala realnost vsega sveta. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. V prvem valu, spomladi, smo bili pozitiven zgled spopadanja z epidemijo, od jeseni pa nam gre izjemno slabo. Kljub manjšemu umirjanju števila okužb smo še zelo daleč od vsaj približne normalizacije razmer, dodatne skrbi pa povzroča prihod angleškega seva. Nekaj vidikov epidemije v daljšem časovnem obdobju analiziramo z dr. Nino Ružić Gorenjec z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri medicinski fakulteti v Ljubljani in dr. Sašem Dolencem iz Kvarkadabre.
Že dobre tri mesece so šolajoči se slovenski otroci in mladostniki doma, najdlje v primerjavi z vrstniki ostalih držav EU. In nič ne kaže, da se bodo šolska vrata osnovnih in srednjih šol za večino kaj kmalu odprla. Kakšen primanjkljaj v znanju in spretnostih bo prinesla tako dolgo trajajoča šola na daljavo? Bodo pristojni še dodatno razrahljali učne načrte in pravila za dokončanje šolskega leta? Kako bo z ocenjevanjem, ko se bodo enkrat vrnili v šolske klopi in kako rešiti zagate s praktičnim poukom v strokovnih srednjih šolah? Smo čisto pozabili na nadarjene učence? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, kjer so zadolženi za razvoj in prilagoditve celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema države.
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice, ampak dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo tudi zdravje. Namesto letal si želijo predvsem spoštovanje in pošteno plačilo za svoje delo, tudi po tem, ko bo epidemije konec.
Zgodovina je sicer polna teorij zarot, ki so nastopile ob pandemijah, a vse povezane z mobilnim omrežjem 5G v zadnjih letih še posebej izstopajo. Zakaj so tako privlačne, kaj 5G prinaša in zakaj neupravičeno vzbuja skrb in razburja? V minulem odbitem letu smo veliko govorili o mobilnem omrežju prihodnosti, Vroči mikrofon zato povzema več epizod podkasta Odbita do bita in tolmači ključne pomisleke.
Učenci s posebnimi potrebami so se po več kot dveh mesecih spet vrnili v šolske klopi. Kako je potekal "nov začetek šolskega leta", smo preverili na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne – IRIS. Naša gostja je bila ravnateljica centra Katjuša Koprivnikar.
Kljub pandemiji se svet ni prenehal vrteti. Ljudje še naprej bežijo iz svojih domov, dogajajo se napadi na medije, kulturo, civilno družbo, nismo prenehali uničevati narave in zdravja. Izpostavili bomo nekaj tem iz serije Okolje ne pozablja in oddaje Kje pa vas čevelj žuli, ki jih bo komentiral hrvaški filozof, prevajalec in teoretik kulture Boris Buden, ki se je odrekel hrvaškemu državljanstvu in živi v Berlinu. Ob svoji prodorni kritiki nacionalizmov pa vidi optimizem v tem, da nam zmanjkuje časa.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zadnjih deset let v Sloveniji nismo imeli urejenega področja za izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov, za to pa od julija 2019 skrbi kolektivna organizacija Kopriva. Pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, ključkov USB in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za prazne nosilce podatkov: kasete, CD-je, spominske kartice, računalnike, telefone …, katere koli naprave ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Julija 2019 pa se je to področje korenito spremenilo. Kako, s sogovorniki na področju glasbenih kolektivnih organizacij ugotavlja Klara Zupančič.
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Neveljaven email naslov