Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo

24.08.2021

Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.

Do letošnjega leta je mednarodna skupnost v civilno graditev Afganistana vložila 143 milijard dolarjev, za usposabljanje in opremo vojske so bile te številke še veliko večje. "Videli pa smo, kakšen je bil rezultat."

Korupcija je v vojni pod Hindukušem imela odločilno vlogo. Predsedujoči prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Drago Kos opisuje, kako je ves denar, s katerim se je financiralo delovanje afganistanske vojske in policije, prihajal od zunaj. To so s pridom izkoristili uradniki na ministrstvih in starešine v oboroženih formacijah in si polnili žepe na škodo navadnih vojakov in policistov. "To je privedlo do tega, da ko bi bilo treba nekaj resnega narediti proti talibanom, za to ni bilo nobene volje, želje. Moralna usposobljenost teh enot je bila na ničli."

"Starešine in uradniki so jim kradli plače, hrano, opremo, tudi orožje. Odškodnine pa so bile mizerne. V Džalalabadu nam je poveljnik takratne policijske postaje povedal, da njegovi fantje za izgubljeno nogo ali roko dobijo 80 dolarjev, če umrejo, pa družina dobi 250 dolarjev odškodnine."

 Drago Kos je prepričan, da osnovni cilj ameriških partnerjev v Afganistanu ni bil usposobiti se za učinkovito obrambo. "Osnovni namen je bil čim več denarja strpati v žepe. Ves ta čas je bilo jasno, kaj se dogaja, da je tak način potrošnje denarja metanje denarja skozi okno – ne z lopato, ampak z bagerjem."

Pri tem se je pri raznih naložbah velik del denarja vračal nazaj k zahodnim podjetjem.

Za uradnike nižjega ranga je bila korupcija sredstvo za preživetje. "Pri plači 30 ali 50 dolarjev na mesec ob številčnih družinah, ki so včasih presegle 10, 15 članov, ni bilo možno preživeti. Mene je bolj bolelo, ko sem videl ministre, ki so se prevažali v avtomobilih, ki jih nisem videl niti v Združenih državah, in so živeli v hišah, ki jih ne vidiš niti na Beverly Hillsu."

"Naša komisija je začela delati pod okriljem Združenih narodov. Tam smo zdržali samo eno leto, ker smo ugotovili, da nam to škodi. Ko smo povedali, da delamo pod okriljem Združenih narodov, so se nam domačini začeli smejati, češ kako se boste vi borili proti korupciji, če delate za najbolj skorumpirano organizacijo v Afganistanu."

 "Vsi, ki smo bili tam, smo govorili, da je treba preprečiti trgovino z mamili. Pogovarjal sem se s takratno ministrico za zdravje, zakaj enostavno ne pustijo ljudem, da proizvajajo mak in ga potem prodajo kupcem, ki bodo iz tega delali zdravila. Rekla je, da so to že poskušali, ampak so bile vse države proti temu, ker bi to ogrozilo položaj njihovih proizvajalcev maka. Gre za licemerstvo."

Talibani so to s pridom izkoriščali, trgovina z opijem je osnovni vir njihovih dohodkov. "Drugi vir je bil sam Nato. Logistika je morala plačevati, da je lahko mirno prečkala meje regij. Ta žep je šel naravnost v žepe talibanov. Če malo karikiram, so Američani financirali svojega lastnega sovražnika." 

Prijatelji in znanci, ki jih je Drago Kos spoznal med svojim življenjem in delovanjem v Kabulu, mu zdaj pripovedujejo zelo hude zgodbe. "Talibani zdaj gredo od vrat do vrat in iščejo ljudi, ki so sodelovali s tujimi silami ali recimo tudi z nami. Z njimi neusmiljeno obračunavajo. Predvčerajšnjim sem izvedel za prijatelja, ki je, ko je ugotovil, da ga iščejo talibani, pobegnil od doma. Ko so prišli na njegov naslov in ga ni bilo doma, so pohabili njegovega mlajšega brata. Ko je to videla njegova mati, jo je zadel infarkt in so potem oba odpeljali v bolnišnico. Očetu so pa rekli, da če naslednjič mojega prijatelja ne bo doma, bodo ubili očeta. Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo."

"Če ne bo odprtega spopada, bo gverilska vojna med uporniki in talibani. Ljudje bodo pa bodo nič krivi nič dolžni pri tem trpeli. Tudi če bodo preživeli, bo veliko vprašanje, ali bodo imeli kaj za jesti in se s čim greti. Šele potem bo prišlo vprašanje, ali bodo lahko hodili v šolo in dobili službo."

Kos opozarja, da se v Afganistanu dogaja velika kriza, ki bo povzročila veliko število mrtvih moških, žensk in otrok.

"Nisem vedel, ali naj se smejem ali jokam, ko je zunanji minister rekel, da bomo sprejeli pet Afganistancev."


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo

24.08.2021

Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.

Do letošnjega leta je mednarodna skupnost v civilno graditev Afganistana vložila 143 milijard dolarjev, za usposabljanje in opremo vojske so bile te številke še veliko večje. "Videli pa smo, kakšen je bil rezultat."

Korupcija je v vojni pod Hindukušem imela odločilno vlogo. Predsedujoči prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Drago Kos opisuje, kako je ves denar, s katerim se je financiralo delovanje afganistanske vojske in policije, prihajal od zunaj. To so s pridom izkoristili uradniki na ministrstvih in starešine v oboroženih formacijah in si polnili žepe na škodo navadnih vojakov in policistov. "To je privedlo do tega, da ko bi bilo treba nekaj resnega narediti proti talibanom, za to ni bilo nobene volje, želje. Moralna usposobljenost teh enot je bila na ničli."

"Starešine in uradniki so jim kradli plače, hrano, opremo, tudi orožje. Odškodnine pa so bile mizerne. V Džalalabadu nam je poveljnik takratne policijske postaje povedal, da njegovi fantje za izgubljeno nogo ali roko dobijo 80 dolarjev, če umrejo, pa družina dobi 250 dolarjev odškodnine."

 Drago Kos je prepričan, da osnovni cilj ameriških partnerjev v Afganistanu ni bil usposobiti se za učinkovito obrambo. "Osnovni namen je bil čim več denarja strpati v žepe. Ves ta čas je bilo jasno, kaj se dogaja, da je tak način potrošnje denarja metanje denarja skozi okno – ne z lopato, ampak z bagerjem."

Pri tem se je pri raznih naložbah velik del denarja vračal nazaj k zahodnim podjetjem.

Za uradnike nižjega ranga je bila korupcija sredstvo za preživetje. "Pri plači 30 ali 50 dolarjev na mesec ob številčnih družinah, ki so včasih presegle 10, 15 članov, ni bilo možno preživeti. Mene je bolj bolelo, ko sem videl ministre, ki so se prevažali v avtomobilih, ki jih nisem videl niti v Združenih državah, in so živeli v hišah, ki jih ne vidiš niti na Beverly Hillsu."

"Naša komisija je začela delati pod okriljem Združenih narodov. Tam smo zdržali samo eno leto, ker smo ugotovili, da nam to škodi. Ko smo povedali, da delamo pod okriljem Združenih narodov, so se nam domačini začeli smejati, češ kako se boste vi borili proti korupciji, če delate za najbolj skorumpirano organizacijo v Afganistanu."

 "Vsi, ki smo bili tam, smo govorili, da je treba preprečiti trgovino z mamili. Pogovarjal sem se s takratno ministrico za zdravje, zakaj enostavno ne pustijo ljudem, da proizvajajo mak in ga potem prodajo kupcem, ki bodo iz tega delali zdravila. Rekla je, da so to že poskušali, ampak so bile vse države proti temu, ker bi to ogrozilo položaj njihovih proizvajalcev maka. Gre za licemerstvo."

Talibani so to s pridom izkoriščali, trgovina z opijem je osnovni vir njihovih dohodkov. "Drugi vir je bil sam Nato. Logistika je morala plačevati, da je lahko mirno prečkala meje regij. Ta žep je šel naravnost v žepe talibanov. Če malo karikiram, so Američani financirali svojega lastnega sovražnika." 

Prijatelji in znanci, ki jih je Drago Kos spoznal med svojim življenjem in delovanjem v Kabulu, mu zdaj pripovedujejo zelo hude zgodbe. "Talibani zdaj gredo od vrat do vrat in iščejo ljudi, ki so sodelovali s tujimi silami ali recimo tudi z nami. Z njimi neusmiljeno obračunavajo. Predvčerajšnjim sem izvedel za prijatelja, ki je, ko je ugotovil, da ga iščejo talibani, pobegnil od doma. Ko so prišli na njegov naslov in ga ni bilo doma, so pohabili njegovega mlajšega brata. Ko je to videla njegova mati, jo je zadel infarkt in so potem oba odpeljali v bolnišnico. Očetu so pa rekli, da če naslednjič mojega prijatelja ne bo doma, bodo ubili očeta. Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo."

"Če ne bo odprtega spopada, bo gverilska vojna med uporniki in talibani. Ljudje bodo pa bodo nič krivi nič dolžni pri tem trpeli. Tudi če bodo preživeli, bo veliko vprašanje, ali bodo imeli kaj za jesti in se s čim greti. Šele potem bo prišlo vprašanje, ali bodo lahko hodili v šolo in dobili službo."

Kos opozarja, da se v Afganistanu dogaja velika kriza, ki bo povzročila veliko število mrtvih moških, žensk in otrok.

"Nisem vedel, ali naj se smejem ali jokam, ko je zunanji minister rekel, da bomo sprejeli pet Afganistancev."


16.04.2019

Rezultati in izzivi evropske zunanje politike

Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?


09.04.2019

Slovenska knjiga: butična dejavnost ali družbena teža?

Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.


02.04.2019

Demografija in demagogija

Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.


26.03.2019

Prihodnost Katalonije

Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).


12.03.2019

Ljubljana daje zatočišče preganjani novinarki

Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”


05.03.2019

V Sloveniji imamo 356 priimkov Pust, 316 je oseb, ki se pišejo Kurent, 38 pa Krof

Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.


26.02.2019

S peticijo se da reševati življenja

So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.


19.02.2019

Avstrijci kupujejo zemljo v Sloveniji

Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?


12.02.2019

RTV je tudi radio

Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.


05.02.2019

Ko so politiki enotni kot čebele

Devetinosemdeset poslank in poslancev je prejšnji teden enotno glasovalo ZA Petra Svetino, novega varuha človekovih pravic, kar je bil svojevrsten rekord v sicer globoko razdeljenem slovenskem političnem prostoru. Politika je svet različnih pogledov, preglasovanj, kjer vlada moč argumentov in tudi argument moči, zato nas je primer neverjetne enotnosti pri izvolitvi varuha človekovih pravic spodbudil, da smo nekaj vodij poslanskih skupin povprašali, kaj se zgodi v sicer razklanem slovenskem političnem prostoru, da tu in tam nastopijo taki trenutki složnosti. A niti mnenja o enotnosti niso enotna.


29.01.2019

Človek in plastika

Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje? Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor - Katja Sreš, Ekologi brez meja - Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza - Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut


22.01.2019

Spremembe volilne zakonodaje bodo krojili mnogi interesi strank in poslancev

Ustavno sodišče je državnemu zboru dalo dve leti za popravke volilne zakonodaje. Natančneje - za izenačenje volilnih okrajev. Med njimi so glede na število volivcev po mnenju ustavnega sodišča prevelike razlike. Kaj bo storila politika? Bo samo popravila okraje ali jih bo ukinila in uvedla prednostni glas? Za zdaj nobena možnost nima zadostne politične podpore. Kaj pa pravi stroka? Kako izboljšati volilni sistem? Bodo naslednje volitve, če politika ne stori nič, sploh zakonite? Koentira dr. Ciril Ribičič, , profesor ustavnega prava, nekdanji ustavni sodnik.


15.01.2019

Mikroposojila za mikropodjetja

Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.


08.01.2019

Malo denarja, veliko muzike

Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati? Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.


01.01.2019

Po 20. januarju začnemo piti, kaditi in se rediti

Gregor Čušin ima učinkovite odgovore na zahtevna vprašanja. V letu, ko se je podal na samostojno pot, je veliko razmišljal o novih začetkih. Začetki so vedno povezani s strahom in dokazovanjem. Kako bi preimenoval praznike in kaj se bo zgodilo z novoletnimi zaobljubami?


18.12.2018

Turisti Johanne, Max, Mirelle in slovenska kultura

V dokumentih turističnega razvoja piše, da bo Slovenija leta 2020 prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma. Kako bomo Johanno, Marjo, Iris in Maxa navduševali za odkrivanje našega kulturnega bogastva? Gosta v Vročem mikrofonu pri Tatjani Pirc sta bila Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarstvo in etnolog in kulturni antropolog doktor Rajko Muršič, ki vladajočim sporoča, da bo treba več vlagati v kulturo in kulturnike, če nameravamo razvijati kulturni turizem. "Če gledamo samo skozi očala Ljubljane, ne vidimo vse Slovenije. Recimo Maribor ima z okolico veliko več turističnega potenciala, ki pa žal ostaja neizkoriščen," opozarja dr. Muršič na problem centralizacije v kulturni politiki. "Velika večina naših umetnikov živi bedno. Dokler ne bomo rešili socialnega vprašanja naših umetnikov na dolgi rok, ne bomo mogli ustvariti pogojev, da bi kultura lahko postala naša gonilna sila." - dr. Rajko Muršič Avtorica oddaje in fotografije: Tatjana Pirc


11.12.2018

Dunajska klasika: Stanovanja za vse

Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.


04.12.2018

Pandorina skrinjica je odprta

Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni? SOGOVORNIKI: Genetik dr. Radovan Komelj Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič Sintezni biolog dr. Roman Jerala Filozof Igor Pribac


27.11.2018

Drugi krog ali Kramer proti Kramerju

Vsaka občina je zgodba zase. To nedeljo nas čaka 56 zgodb. Kaj pred drugim krogom županskih volitev izpostavljajo novinarka in novinarji: Tjaša Škamperle, Primož Cirman, Aljoša Peršak in Danijel Poslek. Z njimi se je pogovarjala Tatjana Pirc.


20.11.2018

Stolček predsednika OKS ni več tako mamljiv?

Predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije, Bogdanu Gabrovcu, ki je pred štirimi leti stopil v velike čevlje Janeza Kocijančiča, se izteka prvi mandat. V nedeljo, 16. decembra, bo na volilni skupščini očitno izvoljen še v drugo, saj je edini kandidat za vodenje osrednje športne organizacije. Ali to pomeni, da je bil tako uspešen ali pa funkcija predsednika OKS ni več tako mamljiva kot je bila še pred štirimi leti? Z njim se je pogovarjal Aleš Smrekar.


Stran 21 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov