Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo

24.08.2021

Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.

Do letošnjega leta je mednarodna skupnost v civilno graditev Afganistana vložila 143 milijard dolarjev, za usposabljanje in opremo vojske so bile te številke še veliko večje. "Videli pa smo, kakšen je bil rezultat."

Korupcija je v vojni pod Hindukušem imela odločilno vlogo. Predsedujoči prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Drago Kos opisuje, kako je ves denar, s katerim se je financiralo delovanje afganistanske vojske in policije, prihajal od zunaj. To so s pridom izkoristili uradniki na ministrstvih in starešine v oboroženih formacijah in si polnili žepe na škodo navadnih vojakov in policistov. "To je privedlo do tega, da ko bi bilo treba nekaj resnega narediti proti talibanom, za to ni bilo nobene volje, želje. Moralna usposobljenost teh enot je bila na ničli."

"Starešine in uradniki so jim kradli plače, hrano, opremo, tudi orožje. Odškodnine pa so bile mizerne. V Džalalabadu nam je poveljnik takratne policijske postaje povedal, da njegovi fantje za izgubljeno nogo ali roko dobijo 80 dolarjev, če umrejo, pa družina dobi 250 dolarjev odškodnine."

 Drago Kos je prepričan, da osnovni cilj ameriških partnerjev v Afganistanu ni bil usposobiti se za učinkovito obrambo. "Osnovni namen je bil čim več denarja strpati v žepe. Ves ta čas je bilo jasno, kaj se dogaja, da je tak način potrošnje denarja metanje denarja skozi okno – ne z lopato, ampak z bagerjem."

Pri tem se je pri raznih naložbah velik del denarja vračal nazaj k zahodnim podjetjem.

Za uradnike nižjega ranga je bila korupcija sredstvo za preživetje. "Pri plači 30 ali 50 dolarjev na mesec ob številčnih družinah, ki so včasih presegle 10, 15 članov, ni bilo možno preživeti. Mene je bolj bolelo, ko sem videl ministre, ki so se prevažali v avtomobilih, ki jih nisem videl niti v Združenih državah, in so živeli v hišah, ki jih ne vidiš niti na Beverly Hillsu."

"Naša komisija je začela delati pod okriljem Združenih narodov. Tam smo zdržali samo eno leto, ker smo ugotovili, da nam to škodi. Ko smo povedali, da delamo pod okriljem Združenih narodov, so se nam domačini začeli smejati, češ kako se boste vi borili proti korupciji, če delate za najbolj skorumpirano organizacijo v Afganistanu."

 "Vsi, ki smo bili tam, smo govorili, da je treba preprečiti trgovino z mamili. Pogovarjal sem se s takratno ministrico za zdravje, zakaj enostavno ne pustijo ljudem, da proizvajajo mak in ga potem prodajo kupcem, ki bodo iz tega delali zdravila. Rekla je, da so to že poskušali, ampak so bile vse države proti temu, ker bi to ogrozilo položaj njihovih proizvajalcev maka. Gre za licemerstvo."

Talibani so to s pridom izkoriščali, trgovina z opijem je osnovni vir njihovih dohodkov. "Drugi vir je bil sam Nato. Logistika je morala plačevati, da je lahko mirno prečkala meje regij. Ta žep je šel naravnost v žepe talibanov. Če malo karikiram, so Američani financirali svojega lastnega sovražnika." 

Prijatelji in znanci, ki jih je Drago Kos spoznal med svojim življenjem in delovanjem v Kabulu, mu zdaj pripovedujejo zelo hude zgodbe. "Talibani zdaj gredo od vrat do vrat in iščejo ljudi, ki so sodelovali s tujimi silami ali recimo tudi z nami. Z njimi neusmiljeno obračunavajo. Predvčerajšnjim sem izvedel za prijatelja, ki je, ko je ugotovil, da ga iščejo talibani, pobegnil od doma. Ko so prišli na njegov naslov in ga ni bilo doma, so pohabili njegovega mlajšega brata. Ko je to videla njegova mati, jo je zadel infarkt in so potem oba odpeljali v bolnišnico. Očetu so pa rekli, da če naslednjič mojega prijatelja ne bo doma, bodo ubili očeta. Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo."

"Če ne bo odprtega spopada, bo gverilska vojna med uporniki in talibani. Ljudje bodo pa bodo nič krivi nič dolžni pri tem trpeli. Tudi če bodo preživeli, bo veliko vprašanje, ali bodo imeli kaj za jesti in se s čim greti. Šele potem bo prišlo vprašanje, ali bodo lahko hodili v šolo in dobili službo."

Kos opozarja, da se v Afganistanu dogaja velika kriza, ki bo povzročila veliko število mrtvih moških, žensk in otrok.

"Nisem vedel, ali naj se smejem ali jokam, ko je zunanji minister rekel, da bomo sprejeli pet Afganistancev."


Vroči mikrofon

1260 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo

24.08.2021

Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.

Do letošnjega leta je mednarodna skupnost v civilno graditev Afganistana vložila 143 milijard dolarjev, za usposabljanje in opremo vojske so bile te številke še veliko večje. "Videli pa smo, kakšen je bil rezultat."

Korupcija je v vojni pod Hindukušem imela odločilno vlogo. Predsedujoči prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Drago Kos opisuje, kako je ves denar, s katerim se je financiralo delovanje afganistanske vojske in policije, prihajal od zunaj. To so s pridom izkoristili uradniki na ministrstvih in starešine v oboroženih formacijah in si polnili žepe na škodo navadnih vojakov in policistov. "To je privedlo do tega, da ko bi bilo treba nekaj resnega narediti proti talibanom, za to ni bilo nobene volje, želje. Moralna usposobljenost teh enot je bila na ničli."

"Starešine in uradniki so jim kradli plače, hrano, opremo, tudi orožje. Odškodnine pa so bile mizerne. V Džalalabadu nam je poveljnik takratne policijske postaje povedal, da njegovi fantje za izgubljeno nogo ali roko dobijo 80 dolarjev, če umrejo, pa družina dobi 250 dolarjev odškodnine."

 Drago Kos je prepričan, da osnovni cilj ameriških partnerjev v Afganistanu ni bil usposobiti se za učinkovito obrambo. "Osnovni namen je bil čim več denarja strpati v žepe. Ves ta čas je bilo jasno, kaj se dogaja, da je tak način potrošnje denarja metanje denarja skozi okno – ne z lopato, ampak z bagerjem."

Pri tem se je pri raznih naložbah velik del denarja vračal nazaj k zahodnim podjetjem.

Za uradnike nižjega ranga je bila korupcija sredstvo za preživetje. "Pri plači 30 ali 50 dolarjev na mesec ob številčnih družinah, ki so včasih presegle 10, 15 članov, ni bilo možno preživeti. Mene je bolj bolelo, ko sem videl ministre, ki so se prevažali v avtomobilih, ki jih nisem videl niti v Združenih državah, in so živeli v hišah, ki jih ne vidiš niti na Beverly Hillsu."

"Naša komisija je začela delati pod okriljem Združenih narodov. Tam smo zdržali samo eno leto, ker smo ugotovili, da nam to škodi. Ko smo povedali, da delamo pod okriljem Združenih narodov, so se nam domačini začeli smejati, češ kako se boste vi borili proti korupciji, če delate za najbolj skorumpirano organizacijo v Afganistanu."

 "Vsi, ki smo bili tam, smo govorili, da je treba preprečiti trgovino z mamili. Pogovarjal sem se s takratno ministrico za zdravje, zakaj enostavno ne pustijo ljudem, da proizvajajo mak in ga potem prodajo kupcem, ki bodo iz tega delali zdravila. Rekla je, da so to že poskušali, ampak so bile vse države proti temu, ker bi to ogrozilo položaj njihovih proizvajalcev maka. Gre za licemerstvo."

Talibani so to s pridom izkoriščali, trgovina z opijem je osnovni vir njihovih dohodkov. "Drugi vir je bil sam Nato. Logistika je morala plačevati, da je lahko mirno prečkala meje regij. Ta žep je šel naravnost v žepe talibanov. Če malo karikiram, so Američani financirali svojega lastnega sovražnika." 

Prijatelji in znanci, ki jih je Drago Kos spoznal med svojim življenjem in delovanjem v Kabulu, mu zdaj pripovedujejo zelo hude zgodbe. "Talibani zdaj gredo od vrat do vrat in iščejo ljudi, ki so sodelovali s tujimi silami ali recimo tudi z nami. Z njimi neusmiljeno obračunavajo. Predvčerajšnjim sem izvedel za prijatelja, ki je, ko je ugotovil, da ga iščejo talibani, pobegnil od doma. Ko so prišli na njegov naslov in ga ni bilo doma, so pohabili njegovega mlajšega brata. Ko je to videla njegova mati, jo je zadel infarkt in so potem oba odpeljali v bolnišnico. Očetu so pa rekli, da če naslednjič mojega prijatelja ne bo doma, bodo ubili očeta. Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo."

"Če ne bo odprtega spopada, bo gverilska vojna med uporniki in talibani. Ljudje bodo pa bodo nič krivi nič dolžni pri tem trpeli. Tudi če bodo preživeli, bo veliko vprašanje, ali bodo imeli kaj za jesti in se s čim greti. Šele potem bo prišlo vprašanje, ali bodo lahko hodili v šolo in dobili službo."

Kos opozarja, da se v Afganistanu dogaja velika kriza, ki bo povzročila veliko število mrtvih moških, žensk in otrok.

"Nisem vedel, ali naj se smejem ali jokam, ko je zunanji minister rekel, da bomo sprejeli pet Afganistancev."


24.10.2017

Namesto v ustanovi čim dlje v domačem okolju

V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.


17.10.2017

Prvi posredovalci vse pomembnejši člen pri reševanju življenj

Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".


10.10.2017

Brezdomci niso samo na ulici

Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč.  Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.


03.10.2017

S pozitivnimi primeri nad diskriminacijo

Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.


26.09.2017

Trije ljudje - eno društvo

V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.


19.09.2017

Ugrabljeno okolje

Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?


10.09.2017

Vsi naši Agrokomerci

Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek


05.09.2017

Več delovnih zvezkov ne pomeni večjega znanja

Za šolske potrebščine, delovne učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžil. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več zgolj priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. A resnica je nekje drugje. Pogovarjali smo se z Antonom Medenom, predsednikom Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.


29.08.2017

Človeški faktor v prometu

Čeprav letošnja statistika prometnih nesreč in žrtev za zdaj kaže nekoliko boljše stanje kot lani, je to seveda še daleč od želja prometnih strokovnjakov. V tem prometnem trikotniku, ki ga sestavljajo cesta, vozilo in človek se zdi človek tisti, ki je daleč največkrat kriv za nesrečo in je torej predvsem pri njem iskati rezerve pri varnosti na naših cestah.Tokrat nismo govorili o infrastrukturi, o cestah, ki so sicer pri nas v slabem stanju. Tudi ne o avtomobilih, ki so kljub nekaterim izjemam, vedno bolj varni in pripomorejo k zmanjševanju posledic prometnih nesreč. V glavni vlogi analize prometa je tokrat nastopal voznik, udeleženec, ki je po mednarodnih raziskavah kriv za 90 % vseh neugodnosti, ki se zgodijo na cestah.


22.08.2017

Infrastruktura za varnost prometa

Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.


08.08.2017

Ali oblast ne zaupa javnosti?

Ali oblast ne zaupa javnosti? Tudi letos je v javni razpravi kar nekaj pomembnih predpisov, ki med počitnicami ne bodo deležni take pozornosti, kot bi je bili v aktivnejših mesecih. Tudi na vprašanje, ali bi morala biti javnost bolj vključena v nastajanje predpisov, bosta v naslednjih minutah v Vročem mikrofonu odgovorila izredna profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo ljubljanske fakultete za družbene vede doktorica Irena Bačlija Brajnik in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici.


01.08.2017

Delo na soncu, sonce na delu

ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno?  Vse kaže, da ne.


25.07.2017

Kriptovalute iščejo svoje mesto v svetu

Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.


18.07.2017

Na plovilu brez praktičnih izkušenj?!

Brezskrbnost lahko hitro spremeni v težave, sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.


11.07.2017

Kulturne ustanove samevajo

Ob poplavi prireditev v Sloveniji smo se spraševali, kakšno kulturo potrebujemo. Zakaj likovni in drugi kulturni hrami med tednom samevajo, polnijo pa jih v glavnem odprtja in razni večji dogodki! Kam je usmerjena naša pozornost, predvsem pa kam je usmerjena pozornost mladih? V studio smo povabili Nadjo Zgonik, profesorico na ALUO, in Nino Ostan, svetovalko za umetnost na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Za mnenje smo vprašali tudi Diano Koloini, umetniško vodjo SNG Maribor, in Nino Peče, vodjo Kinodvora.


04.07.2017

Smo pri prehodu v nizkoogljično družbo premalo ambiciozni?

lada je prejšnji mesec objavila predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki ga - takega, kot je bil predstavljen - ne bo upošteval nihče. Tako razmišlja dr. Robert Golob, ki meni, da se vedemo, kot da smo na svetu sami, svet pa je na pragu energetske revolucije. Zakaj bi morali začeti razmišljati zunaj okvira dogem, namesto da se v energetskem konceptu opredeljujemo do tega, katere dogme so v redu in katere ne?


27.06.2017

200 milijonski prihranek na račun zdravja ljudi

Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini


20.06.2017

Stanje v socialnih zavodih

Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.


06.06.2017

Brezplačna učna gradiva za prvošolce!

Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.


30.05.2017

Vučićeva Srbija pro et contra Evropi

“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.


Stran 24 od 63
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov