Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Krik žrtev

08.12.2021

Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude, krik žrtev pa še vedno ni slišan. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše. Izpoved žrtve, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, ni primerna za otroke. Ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme, takšni, kot so se je lotili na primer v Franciji.

Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude. Izpoved žrtve, s katero smo se pogovarjali, ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme

"Zaščititi želim vse žrtve, ki bi to mogoče še bile," je na vprašanje, zakaj se je odločila govoriti, odgovorila sogovornica, ki je doživela spolno zlorabo v Katoliški cerkvi. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše.

"Se res ne da nič spremeniti? Če bomo tiho, se res ne da. Če pa ne bomo tiho, pa se mogoče kakšna žrtev reši." – razmišlja žrtev spolne zlorabe, ki ji v času, ko jo je zlorabljal župnik Marjan Zupanc, ni verjel in pomagal nihče.

Župnik, ki je trenutno v domu upokojenih duhovnikov, je zlorabljal od leta 1971 do 2010. Ona je podala prijavo leta 2009: "Zelo težko je podati prijavo. S podano prijavo si zapreš določeno kvoto prijateljev. Sodelavci te gledajo postrani. Škofje in cerkveni laiki te hočejo prepričati, da to ni res, da si ti kriv, da se je to zgodilo. In da naj polagam račune tam, kjer bo treba, in da naj zdaj molčim. Ne, ne morem molčati, ker je toliko otrok še zadaj za mano, ki se jim to lahko zgodi, ki se jim je zgodilo, in upam, da se ne bo nikomur več. Upanje je sicer zelo majhno, ampak upam, da se ne bo nikomur več."

"Žalostno je, ko ugotoviš, da si bil star 12 let, ko se ti je to zgodilo, in po toliko letih se potem srečaš z nekom, ki je generacija tvojih otrok, ta pa je bil zlorabljen že pri šestih letih."

To srečanje opiše kot krik in vprašanje: "A ti tudi?!"

Predsednik francoske zveze žrtev Osvobojena beseda Francois Devaux, tudi sam žrtev spolne zlorabe duhovnika, nam je povedal, da številni niso razumeli smisla organizacije, v kateri je zbral žrtve, ki so prestale skrajno trpljenje, usmeril sile in se spoprijeli s Katoliško cerkvijo: "Organizacijo, ki razkriva spolne zlorabe v Katoliški cerkvi, je bilo zelo težko voditi. Odzivi odgovornih so bili podobni kot drugod. Povsod je katoliška hierarhija delala težave. Nikjer ni institucionalne volje glede preiskav in pravične povrnitve žrtvam."

Na začetku številni niso verjeli, da se spolne zlorabe v Cerkvi dogajajo tudi v Franciji. Toda neodvisno poročilo je razkrilo, da so francoski duhovniki v 70 letih zlorabili več kot 216.000 otrok, znotraj Cerkve pa je delovalo približno 3000 pedofilov. Ravno zato pa mora biti krik žrtev slišan tudi v Sloveniji.


Vroči mikrofon

1261 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Krik žrtev

08.12.2021

Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude, krik žrtev pa še vedno ni slišan. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše. Izpoved žrtve, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, ni primerna za otroke. Ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme, takšni, kot so se je lotili na primer v Franciji.

Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude. Izpoved žrtve, s katero smo se pogovarjali, ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme

"Zaščititi želim vse žrtve, ki bi to mogoče še bile," je na vprašanje, zakaj se je odločila govoriti, odgovorila sogovornica, ki je doživela spolno zlorabo v Katoliški cerkvi. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše.

"Se res ne da nič spremeniti? Če bomo tiho, se res ne da. Če pa ne bomo tiho, pa se mogoče kakšna žrtev reši." – razmišlja žrtev spolne zlorabe, ki ji v času, ko jo je zlorabljal župnik Marjan Zupanc, ni verjel in pomagal nihče.

Župnik, ki je trenutno v domu upokojenih duhovnikov, je zlorabljal od leta 1971 do 2010. Ona je podala prijavo leta 2009: "Zelo težko je podati prijavo. S podano prijavo si zapreš določeno kvoto prijateljev. Sodelavci te gledajo postrani. Škofje in cerkveni laiki te hočejo prepričati, da to ni res, da si ti kriv, da se je to zgodilo. In da naj polagam račune tam, kjer bo treba, in da naj zdaj molčim. Ne, ne morem molčati, ker je toliko otrok še zadaj za mano, ki se jim to lahko zgodi, ki se jim je zgodilo, in upam, da se ne bo nikomur več. Upanje je sicer zelo majhno, ampak upam, da se ne bo nikomur več."

"Žalostno je, ko ugotoviš, da si bil star 12 let, ko se ti je to zgodilo, in po toliko letih se potem srečaš z nekom, ki je generacija tvojih otrok, ta pa je bil zlorabljen že pri šestih letih."

To srečanje opiše kot krik in vprašanje: "A ti tudi?!"

Predsednik francoske zveze žrtev Osvobojena beseda Francois Devaux, tudi sam žrtev spolne zlorabe duhovnika, nam je povedal, da številni niso razumeli smisla organizacije, v kateri je zbral žrtve, ki so prestale skrajno trpljenje, usmeril sile in se spoprijeli s Katoliško cerkvijo: "Organizacijo, ki razkriva spolne zlorabe v Katoliški cerkvi, je bilo zelo težko voditi. Odzivi odgovornih so bili podobni kot drugod. Povsod je katoliška hierarhija delala težave. Nikjer ni institucionalne volje glede preiskav in pravične povrnitve žrtvam."

Na začetku številni niso verjeli, da se spolne zlorabe v Cerkvi dogajajo tudi v Franciji. Toda neodvisno poročilo je razkrilo, da so francoski duhovniki v 70 letih zlorabili več kot 216.000 otrok, znotraj Cerkve pa je delovalo približno 3000 pedofilov. Ravno zato pa mora biti krik žrtev slišan tudi v Sloveniji.


07.11.2017

Slovenska vina: hit ali mit?

Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin


24.10.2017

Namesto v ustanovi čim dlje v domačem okolju

V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.


17.10.2017

Prvi posredovalci vse pomembnejši člen pri reševanju življenj

Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".


10.10.2017

Brezdomci niso samo na ulici

Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč.  Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.


03.10.2017

S pozitivnimi primeri nad diskriminacijo

Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.


26.09.2017

Trije ljudje - eno društvo

V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.


19.09.2017

Ugrabljeno okolje

Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?


10.09.2017

Vsi naši Agrokomerci

Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek


05.09.2017

Več delovnih zvezkov ne pomeni večjega znanja

Za šolske potrebščine, delovne učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžil. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več zgolj priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. A resnica je nekje drugje. Pogovarjali smo se z Antonom Medenom, predsednikom Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.


29.08.2017

Človeški faktor v prometu

Čeprav letošnja statistika prometnih nesreč in žrtev za zdaj kaže nekoliko boljše stanje kot lani, je to seveda še daleč od želja prometnih strokovnjakov. V tem prometnem trikotniku, ki ga sestavljajo cesta, vozilo in človek se zdi človek tisti, ki je daleč največkrat kriv za nesrečo in je torej predvsem pri njem iskati rezerve pri varnosti na naših cestah.Tokrat nismo govorili o infrastrukturi, o cestah, ki so sicer pri nas v slabem stanju. Tudi ne o avtomobilih, ki so kljub nekaterim izjemam, vedno bolj varni in pripomorejo k zmanjševanju posledic prometnih nesreč. V glavni vlogi analize prometa je tokrat nastopal voznik, udeleženec, ki je po mednarodnih raziskavah kriv za 90 % vseh neugodnosti, ki se zgodijo na cestah.


22.08.2017

Infrastruktura za varnost prometa

Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.


08.08.2017

Ali oblast ne zaupa javnosti?

Ali oblast ne zaupa javnosti? Tudi letos je v javni razpravi kar nekaj pomembnih predpisov, ki med počitnicami ne bodo deležni take pozornosti, kot bi je bili v aktivnejših mesecih. Tudi na vprašanje, ali bi morala biti javnost bolj vključena v nastajanje predpisov, bosta v naslednjih minutah v Vročem mikrofonu odgovorila izredna profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo ljubljanske fakultete za družbene vede doktorica Irena Bačlija Brajnik in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici.


01.08.2017

Delo na soncu, sonce na delu

ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno?  Vse kaže, da ne.


25.07.2017

Kriptovalute iščejo svoje mesto v svetu

Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.


18.07.2017

Na plovilu brez praktičnih izkušenj?!

Brezskrbnost lahko hitro spremeni v težave, sploh ob hitri spremembi vremena in zaradi objestnih, v sebe zavarovanih krmarjev, ki se ne zavedajo pasti, ki jih skriva morje.


11.07.2017

Kulturne ustanove samevajo

Ob poplavi prireditev v Sloveniji smo se spraševali, kakšno kulturo potrebujemo. Zakaj likovni in drugi kulturni hrami med tednom samevajo, polnijo pa jih v glavnem odprtja in razni večji dogodki! Kam je usmerjena naša pozornost, predvsem pa kam je usmerjena pozornost mladih? V studio smo povabili Nadjo Zgonik, profesorico na ALUO, in Nino Ostan, svetovalko za umetnost na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije. Za mnenje smo vprašali tudi Diano Koloini, umetniško vodjo SNG Maribor, in Nino Peče, vodjo Kinodvora.


04.07.2017

Smo pri prehodu v nizkoogljično družbo premalo ambiciozni?

lada je prejšnji mesec objavila predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki ga - takega, kot je bil predstavljen - ne bo upošteval nihče. Tako razmišlja dr. Robert Golob, ki meni, da se vedemo, kot da smo na svetu sami, svet pa je na pragu energetske revolucije. Zakaj bi morali začeti razmišljati zunaj okvira dogem, namesto da se v energetskem konceptu opredeljujemo do tega, katere dogme so v redu in katere ne?


27.06.2017

200 milijonski prihranek na račun zdravja ljudi

Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini


20.06.2017

Stanje v socialnih zavodih

Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.


06.06.2017

Brezplačna učna gradiva za prvošolce!

Nov model učbeniških skladov, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti njihov dolgoročni razvoj, je dvignil precej prahu predvsem pri založnikih. Ministrstvu očitajo, da so pravilnik sprejeli prepozno in da se do jeseni, ko bodo šole morale zagotoviti brezplačna učna gradiva za prvošolce, ne bodo uspeli pripraviti. Dolgoročno bodo ravnatelji morali sprejeti strategijo upravljanja z učbeniškimi skladi, starši pa se sprašujejo, ali bodo šole uspele uspešno krmariti med sredstvi, ki jih imajo na voljo ter količino in kakovostjo učbenikov, ki jih bodo zahtevali od osnovnošolcev.


Stran 24 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov