Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Krik žrtev

08.12.2021

Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude, krik žrtev pa še vedno ni slišan. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše. Izpoved žrtve, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, ni primerna za otroke. Ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme, takšni, kot so se je lotili na primer v Franciji.

Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude. Izpoved žrtve, s katero smo se pogovarjali, ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme

"Zaščititi želim vse žrtve, ki bi to mogoče še bile," je na vprašanje, zakaj se je odločila govoriti, odgovorila sogovornica, ki je doživela spolno zlorabo v Katoliški cerkvi. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše.

"Se res ne da nič spremeniti? Če bomo tiho, se res ne da. Če pa ne bomo tiho, pa se mogoče kakšna žrtev reši." – razmišlja žrtev spolne zlorabe, ki ji v času, ko jo je zlorabljal župnik Marjan Zupanc, ni verjel in pomagal nihče.

Župnik, ki je trenutno v domu upokojenih duhovnikov, je zlorabljal od leta 1971 do 2010. Ona je podala prijavo leta 2009: "Zelo težko je podati prijavo. S podano prijavo si zapreš določeno kvoto prijateljev. Sodelavci te gledajo postrani. Škofje in cerkveni laiki te hočejo prepričati, da to ni res, da si ti kriv, da se je to zgodilo. In da naj polagam račune tam, kjer bo treba, in da naj zdaj molčim. Ne, ne morem molčati, ker je toliko otrok še zadaj za mano, ki se jim to lahko zgodi, ki se jim je zgodilo, in upam, da se ne bo nikomur več. Upanje je sicer zelo majhno, ampak upam, da se ne bo nikomur več."

"Žalostno je, ko ugotoviš, da si bil star 12 let, ko se ti je to zgodilo, in po toliko letih se potem srečaš z nekom, ki je generacija tvojih otrok, ta pa je bil zlorabljen že pri šestih letih."

To srečanje opiše kot krik in vprašanje: "A ti tudi?!"

Predsednik francoske zveze žrtev Osvobojena beseda Francois Devaux, tudi sam žrtev spolne zlorabe duhovnika, nam je povedal, da številni niso razumeli smisla organizacije, v kateri je zbral žrtve, ki so prestale skrajno trpljenje, usmeril sile in se spoprijeli s Katoliško cerkvijo: "Organizacijo, ki razkriva spolne zlorabe v Katoliški cerkvi, je bilo zelo težko voditi. Odzivi odgovornih so bili podobni kot drugod. Povsod je katoliška hierarhija delala težave. Nikjer ni institucionalne volje glede preiskav in pravične povrnitve žrtvam."

Na začetku številni niso verjeli, da se spolne zlorabe v Cerkvi dogajajo tudi v Franciji. Toda neodvisno poročilo je razkrilo, da so francoski duhovniki v 70 letih zlorabili več kot 216.000 otrok, znotraj Cerkve pa je delovalo približno 3000 pedofilov. Ravno zato pa mora biti krik žrtev slišan tudi v Sloveniji.


Vroči mikrofon

1269 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Krik žrtev

08.12.2021

Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude, krik žrtev pa še vedno ni slišan. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše. Izpoved žrtve, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, ni primerna za otroke. Ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme, takšni, kot so se je lotili na primer v Franciji.

Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude. Izpoved žrtve, s katero smo se pogovarjali, ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme

"Zaščititi želim vse žrtve, ki bi to mogoče še bile," je na vprašanje, zakaj se je odločila govoriti, odgovorila sogovornica, ki je doživela spolno zlorabo v Katoliški cerkvi. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše.

"Se res ne da nič spremeniti? Če bomo tiho, se res ne da. Če pa ne bomo tiho, pa se mogoče kakšna žrtev reši." – razmišlja žrtev spolne zlorabe, ki ji v času, ko jo je zlorabljal župnik Marjan Zupanc, ni verjel in pomagal nihče.

Župnik, ki je trenutno v domu upokojenih duhovnikov, je zlorabljal od leta 1971 do 2010. Ona je podala prijavo leta 2009: "Zelo težko je podati prijavo. S podano prijavo si zapreš določeno kvoto prijateljev. Sodelavci te gledajo postrani. Škofje in cerkveni laiki te hočejo prepričati, da to ni res, da si ti kriv, da se je to zgodilo. In da naj polagam račune tam, kjer bo treba, in da naj zdaj molčim. Ne, ne morem molčati, ker je toliko otrok še zadaj za mano, ki se jim to lahko zgodi, ki se jim je zgodilo, in upam, da se ne bo nikomur več. Upanje je sicer zelo majhno, ampak upam, da se ne bo nikomur več."

"Žalostno je, ko ugotoviš, da si bil star 12 let, ko se ti je to zgodilo, in po toliko letih se potem srečaš z nekom, ki je generacija tvojih otrok, ta pa je bil zlorabljen že pri šestih letih."

To srečanje opiše kot krik in vprašanje: "A ti tudi?!"

Predsednik francoske zveze žrtev Osvobojena beseda Francois Devaux, tudi sam žrtev spolne zlorabe duhovnika, nam je povedal, da številni niso razumeli smisla organizacije, v kateri je zbral žrtve, ki so prestale skrajno trpljenje, usmeril sile in se spoprijeli s Katoliško cerkvijo: "Organizacijo, ki razkriva spolne zlorabe v Katoliški cerkvi, je bilo zelo težko voditi. Odzivi odgovornih so bili podobni kot drugod. Povsod je katoliška hierarhija delala težave. Nikjer ni institucionalne volje glede preiskav in pravične povrnitve žrtvam."

Na začetku številni niso verjeli, da se spolne zlorabe v Cerkvi dogajajo tudi v Franciji. Toda neodvisno poročilo je razkrilo, da so francoski duhovniki v 70 letih zlorabili več kot 216.000 otrok, znotraj Cerkve pa je delovalo približno 3000 pedofilov. Ravno zato pa mora biti krik žrtev slišan tudi v Sloveniji.


12.04.2016

“Zato, ker so davki za revne”

“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.


05.04.2016

Poplavna (ne)varnost

Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.


29.03.2016

PODCAST: Brazgotine jedrske prihodnosti

30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.


22.03.2016

Državni svet

O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.


15.03.2016

Evropa slabih zgledov

Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.


08.03.2016

Zavrnjeni migranti: Nismo živali!

Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.


01.03.2016

Slovenska košarka - evropska ali vaška?

Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.


23.02.2016

Bo Evropska unija preživela obdobje nenehnih kriz?

Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?


16.02.2016

Besed se tujih boj ko hudga vraga

Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?


09.02.2016

Rdeči križ - na terenu razmere težke, na vrhu napete

Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.


02.02.2016

Glasbene kvote

V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.


26.01.2016

Premiki na trgu nepremičnin

Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.


19.01.2016

Stalno pripravljeni

V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.


19.01.2016

Stalno pripravljeni

V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.


12.01.2016

Islam je zelo raznolika religija

Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.


12.01.2016

Islam je zelo raznolika religija

Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.


05.01.2016

Intervju: Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka

Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.


29.12.2015

Razmislek o humanitarnosti

Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.


22.12.2015

Brez migrantov bo gospodarska rast precej nižja

Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.


15.12.2015

Bo tudi vam Dedek Mraz prinesel davčne blagajne?

Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?


Stran 28 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov