Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapisi iz močvirja

27.09.2011


Sedim  v močvirju in razmišljam.

Te dneve se pojavlja nova razlaga in vsaj delni odgovor za težavno obdobje skozi katerega gre naša družba in država. Ponovno so stopili v ospredje simboli. Kot je znano, skupina rahlo pretirani navdušencev, obsoja kiparja Marka Pogačnika, da je v slovenskem grbu skrita smrtonosna koda.  Koda škoduje ne samo državi kot taki, temveč tudi posameznikom, saj med izpostavljenostjo slovenskemu grbu, (že po pol ure) pride vsaj do zakisanja telesa. Lahko pa še do česa hujšega.

Takšne obtožbe, s katerimi se bodo brez dvoma spoprijeli na mnogih nivojih in mnogih internetnih forumih, pa kljub začetni bizarnosti sprožajo nekaj zanimivih vprašanj.

Torej; do zdaj smo verjeli, da  slabe in nevredne simbole producira predvsem slaba in nevredna država. Oziroma, da so simboli spoštovani ravno toliko, kot je spoštovana država. Zdaj pa se pojavlja tudi možnost interaktivnih simbolov; se pravi, da lahko simboli aktivno vplivajo na usodo države. Kar smo slutili že nekaj časa, vse bolj stopa v ospredje kot dejstvo in tako si moramo zastaviti usodno vprašanje: » ali so simboli takšni, kakršne so države, ali pa so države takšne, kakršni so simboli?«

Poglejmo torej nekaj osnovnih simbolov slovenske državnosti. Grb smo že omenili in le ta se ponovi tudi v zastavi, ki pa je ob tem zgolj še ena verzija »rdeča, bela plava, to naša je zastava«!

Težave s himno, za katere spremembo so se zavzeli znani intelektualci, so tudi znane. Zdravljica naj bi bila namreč edina himna, ki ne poje o svojem narodu, temveč o drugih- razen tega pa v širšem kontekstu poziva  na alkoholizem, kar pa tudi ni sprejemljivo.

Predsednik države je preveč politično aktiven in pristranski, da bi ga lahko uvrščali med resne simbole, ob njem pa ima Slovenija še povsem praktični problem s svojim imenom. Zamenjevanje s Slovaško se v zadnjih letih ni poleglo in bolj kot so ljudje po svetu neumni, oziroma, bolj kot se niža izobrazbena struktura svetovnega prebivalstva, pogosteje nas zamenjujejo. Kar škoduje ne samo podobi in prepoznavnosti, temveč posledično tudi slovenski ekonomiji.

Tako himna, kot predsednik, sploh pa ime, niso le simboli, ki nemo čepijo ter v prostem času malo posimbolirajo, temveč so, kot vidimo, aktivni udeleženci usode Slovenije. Če vsemu temu še prištejemo rušilni kozmogram, ki ga je nesrečni kipar vgradil v grb, imamo simbole, ki so v skupni usodi Slovenije bolj aktivni kot recimo Desus. Kar pa že ni več mala stvar.

Vendar je takšno razmišljanje zgolj teoretiziranje, ki pa ga imamo v težkih časih že tako ali tako preveč. Zato je potrebno narediti poizkus, kot oni dan, ko so s poskusom ugotovili predvidevanje, sevda slovenskega znanstvenika, da obstajajo delci hitrejši od svetlobe. Jasno- saj se nam Slovencem vedno posveti prej, kot vsem drugim!

Poskus, ali simboli aktivno vplivajo na usodo slovenstva ali ne, naj bo enostaven in učinkovit. Obstajata dve možnosti; ali menjamo vse simbole in ugotavljamo, v katero smer bo šla usoda Slovencev, ali pa menjamo vse  Slovence in ugotavljamo kako se bodo pričeli obnašati simboli. Ker je poskus druge možnosti zelo težko pripraviti celo v laboratorijskih razmerah, se odločimo za prvo možnost, torej za temeljito rekonstrukcijo slovenskega simbolizma.

Najprej ime države. Predlagamo nekaj povsem enkratnega, kar bi dvignilo prepoznavnost na najvišji možni nivo, to pa lahko storimo le z radikalnim razmišljanjem,. Recimo, da ime države ne postane beseda, temveč številka. Lahko bi se imenovali »9« ali pa »22«! Druga možnost pa je, da prodamo  ime države  sponzorjem, saj bi ob tem še nekaj zaslužili. Si lahko mislite kakšen globalni uspeh bi bil, če bi se naša država imenovala Adidas, Primož Kozmus pa bi zmagal v Londonu. »Gold medal-Primož Kozmus from Adidas«!

Himna tudi ni problematična; če hočemo himno spraviti v soglasje s kulturnim nivojem naroda, moramo Prešerna nujno zamenjati z njegovim bližnjim sosedom Avsenikom. »Slovenija, od kod lepote tvoje«  govori o Sloveniji, s čimer bi zadovoljili Borisa Pahorja in Draga Jančarja, ljudje pa bi bili navdušeni, da lahko na svojo himno plešejo. Slovensko nogometno moštvo, ki se zaziblje v ritmu valčka pred kvalifikacijsko tekmo, bi vlilo nasprotniku več strahu kot bojevniška »haka«, ki jo zaplešejo novozelandski športniki pred svojimi nastopi! Nekaj  težav bi bilo z zastavo, a če bi jo menjavali recimo na vsake štiri mesece, bi se je ljudje počasi navadili. Tako bi bila do maja povsem bela, preko poletja povsem rdeča in nato do zime čisto črna. Celo problem predsednika, ki prav tako deli slovensko dušo in je za mnoge neprimerni simbol, bi lahko rešili. Kot smo naredili s selektorjem košarkarjev in tekačev na smučeh, bi morali tudi predsednika države pripeljati iz tujine. Outsorsati«, se reče popularno. Po svetu je polno odsluženih predsednikov, diplomatov, moralnih avtoritet in podobnih, ki bi jih dobili za majhen denar in dejstvo, da ne bi znali slovenščine bi bilo le dobrodošlo. Tudi današnjega predsednika mnogi ne razumejo.

Če pa se tudi po koreniti rekonstrukciji simbolov še vedno ne bi izkopali iz globoke krize v katero smo zapadli, bi morali pristopiti k drugi, mnogo težji možnosti. Pustiti simbole takšne kakršni so in rekonstruirati sami sebe.


Zapisi iz močvirja

751 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zapisi iz močvirja

27.09.2011


Sedim  v močvirju in razmišljam.

Te dneve se pojavlja nova razlaga in vsaj delni odgovor za težavno obdobje skozi katerega gre naša družba in država. Ponovno so stopili v ospredje simboli. Kot je znano, skupina rahlo pretirani navdušencev, obsoja kiparja Marka Pogačnika, da je v slovenskem grbu skrita smrtonosna koda.  Koda škoduje ne samo državi kot taki, temveč tudi posameznikom, saj med izpostavljenostjo slovenskemu grbu, (že po pol ure) pride vsaj do zakisanja telesa. Lahko pa še do česa hujšega.

Takšne obtožbe, s katerimi se bodo brez dvoma spoprijeli na mnogih nivojih in mnogih internetnih forumih, pa kljub začetni bizarnosti sprožajo nekaj zanimivih vprašanj.

Torej; do zdaj smo verjeli, da  slabe in nevredne simbole producira predvsem slaba in nevredna država. Oziroma, da so simboli spoštovani ravno toliko, kot je spoštovana država. Zdaj pa se pojavlja tudi možnost interaktivnih simbolov; se pravi, da lahko simboli aktivno vplivajo na usodo države. Kar smo slutili že nekaj časa, vse bolj stopa v ospredje kot dejstvo in tako si moramo zastaviti usodno vprašanje: » ali so simboli takšni, kakršne so države, ali pa so države takšne, kakršni so simboli?«

Poglejmo torej nekaj osnovnih simbolov slovenske državnosti. Grb smo že omenili in le ta se ponovi tudi v zastavi, ki pa je ob tem zgolj še ena verzija »rdeča, bela plava, to naša je zastava«!

Težave s himno, za katere spremembo so se zavzeli znani intelektualci, so tudi znane. Zdravljica naj bi bila namreč edina himna, ki ne poje o svojem narodu, temveč o drugih- razen tega pa v širšem kontekstu poziva  na alkoholizem, kar pa tudi ni sprejemljivo.

Predsednik države je preveč politično aktiven in pristranski, da bi ga lahko uvrščali med resne simbole, ob njem pa ima Slovenija še povsem praktični problem s svojim imenom. Zamenjevanje s Slovaško se v zadnjih letih ni poleglo in bolj kot so ljudje po svetu neumni, oziroma, bolj kot se niža izobrazbena struktura svetovnega prebivalstva, pogosteje nas zamenjujejo. Kar škoduje ne samo podobi in prepoznavnosti, temveč posledično tudi slovenski ekonomiji.

Tako himna, kot predsednik, sploh pa ime, niso le simboli, ki nemo čepijo ter v prostem času malo posimbolirajo, temveč so, kot vidimo, aktivni udeleženci usode Slovenije. Če vsemu temu še prištejemo rušilni kozmogram, ki ga je nesrečni kipar vgradil v grb, imamo simbole, ki so v skupni usodi Slovenije bolj aktivni kot recimo Desus. Kar pa že ni več mala stvar.

Vendar je takšno razmišljanje zgolj teoretiziranje, ki pa ga imamo v težkih časih že tako ali tako preveč. Zato je potrebno narediti poizkus, kot oni dan, ko so s poskusom ugotovili predvidevanje, sevda slovenskega znanstvenika, da obstajajo delci hitrejši od svetlobe. Jasno- saj se nam Slovencem vedno posveti prej, kot vsem drugim!

Poskus, ali simboli aktivno vplivajo na usodo slovenstva ali ne, naj bo enostaven in učinkovit. Obstajata dve možnosti; ali menjamo vse simbole in ugotavljamo, v katero smer bo šla usoda Slovencev, ali pa menjamo vse  Slovence in ugotavljamo kako se bodo pričeli obnašati simboli. Ker je poskus druge možnosti zelo težko pripraviti celo v laboratorijskih razmerah, se odločimo za prvo možnost, torej za temeljito rekonstrukcijo slovenskega simbolizma.

Najprej ime države. Predlagamo nekaj povsem enkratnega, kar bi dvignilo prepoznavnost na najvišji možni nivo, to pa lahko storimo le z radikalnim razmišljanjem,. Recimo, da ime države ne postane beseda, temveč številka. Lahko bi se imenovali »9« ali pa »22«! Druga možnost pa je, da prodamo  ime države  sponzorjem, saj bi ob tem še nekaj zaslužili. Si lahko mislite kakšen globalni uspeh bi bil, če bi se naša država imenovala Adidas, Primož Kozmus pa bi zmagal v Londonu. »Gold medal-Primož Kozmus from Adidas«!

Himna tudi ni problematična; če hočemo himno spraviti v soglasje s kulturnim nivojem naroda, moramo Prešerna nujno zamenjati z njegovim bližnjim sosedom Avsenikom. »Slovenija, od kod lepote tvoje«  govori o Sloveniji, s čimer bi zadovoljili Borisa Pahorja in Draga Jančarja, ljudje pa bi bili navdušeni, da lahko na svojo himno plešejo. Slovensko nogometno moštvo, ki se zaziblje v ritmu valčka pred kvalifikacijsko tekmo, bi vlilo nasprotniku več strahu kot bojevniška »haka«, ki jo zaplešejo novozelandski športniki pred svojimi nastopi! Nekaj  težav bi bilo z zastavo, a če bi jo menjavali recimo na vsake štiri mesece, bi se je ljudje počasi navadili. Tako bi bila do maja povsem bela, preko poletja povsem rdeča in nato do zime čisto črna. Celo problem predsednika, ki prav tako deli slovensko dušo in je za mnoge neprimerni simbol, bi lahko rešili. Kot smo naredili s selektorjem košarkarjev in tekačev na smučeh, bi morali tudi predsednika države pripeljati iz tujine. Outsorsati«, se reče popularno. Po svetu je polno odsluženih predsednikov, diplomatov, moralnih avtoritet in podobnih, ki bi jih dobili za majhen denar in dejstvo, da ne bi znali slovenščine bi bilo le dobrodošlo. Tudi današnjega predsednika mnogi ne razumejo.

Če pa se tudi po koreniti rekonstrukciji simbolov še vedno ne bi izkopali iz globoke krize v katero smo zapadli, bi morali pristopiti k drugi, mnogo težji možnosti. Pustiti simbole takšne kakršni so in rekonstruirati sami sebe.


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


10.04.2018

Levičarji in desničarji

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.04.2018

Lov na diplomate

Kot vsaka zgodba v mednarodni politiki zadnja leta, se je tudi izganjanje spremenilo v burlesko


27.03.2018

Pol kile osebnih podatkov, prosim

Če redki začudeno opazujemo razčlovečenje, ki se dogaja na Facebooku, je hkrati varovanje intime še zadnji most, ki nas povezuje s človeškim bistvom


27.03.2018

Tatjana Rojc, poslanka v novem italijanskem parlamentu

V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.


20.03.2018

Zlatko nacionale

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«


15.03.2018

O pobijanju muh

Izrek "dve muhi na en mah" se zdi pri včerajšnjem odstopu celo nekoliko konservativen. Miro Cerar je včeraj pobil toliko mrčesa, kot mu ga ni uspelo v celotnem mandatu in resnično vprašanje, ki se zastavlja, je: "Kaj zdaj?"


13.03.2018

Maketa drugega tira

Kako lahko državljani zaupamo, da bo vladi uspelo zgraditi drugi tir v merilu 1 : 1, če ga ni sposobna izrezbariti v merilu 1:5000?


06.03.2018

Prsi in zadnjice

O enakopravnosti, izključenosti in ogroženosti nežnejšega spola


27.02.2018

Negativna ocena slovenskih oboroženih sil

Kaj mislite, kakšno oceno bi dobili partizani, če bi jih ocenjeval Nato?


20.02.2018

Igre na olimpijadi

Spolitizirane igre, ki so daleč od recimo otroškega navdušenja Sarajeva ali globoke povezanost človeka in narave v Lillehammerju, imajo kar nekaj presežkov … Žal je tistih trivialnih nekajkrat več kot resnično izjemnih olimpijskih zgodb. In med njimi najbolj bega zgodba o ruskem tekmovalcu v curlingu.


13.02.2018

Deskarji stavkovnega vala

Danes pa nekaj o teoriji in praksi stavkovnega vala. Če hočemo plimovanje dobro razumeti, ga je treba izsušiti do samih molekul vode. Šele z otroško nedolžnostjo nam uspe uvideti bistvo prekinitev dela.


06.02.2018

Piranski Rio Mare

Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!


23.01.2018

Seznam društev, ki financirajo terorizem

Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?


16.01.2018

Neodločeno po krivici

Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem


09.01.2018

Dosti tekočine in vitamina C

Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe


26.12.2017

Javnost javnih oseb

Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.


19.12.2017

Svoboden denar nesvobodnih ljudi

Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar


12.12.2017

Koliko je teh ur ali izkrivljena realnost

Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?


05.12.2017

Zasebni šolarji

Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi


Stran 15 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov