Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenska skrivna omrežja

24.03.2015

V zapisih iz močvirja Marko Radmilovič tokrat razkriva, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja. Pa brez zamere!

Prvi razkrivamo, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja

Danes pa nekaj malega o omrežjih, stricih iz ozadja, lobistih in drugih nepridipravih, ki onemogočajo uspešen razvoj Slovenije. Že takoj na začetku povejmo – s tem vas bomo le pritegnili k poslušanju –, da boste danes prvič slišali konkretna imena ljudi, ki stojijo za omrežji; kar je presežek, ki do danes še ni uspel nobenemu slovenskemu mediju.

Najprej nekaj teorije! Za začetek raziščimo fenomen, ki ga v psevdodružboslovju, katerega del je naša oddaja, imenujemo »korziški efekt«! Ko se je zgodila strahotna tragedija v Ajacciu, ga ni bilo Slovenca, ki ne bi poznal nekoga na tistem nesrečnem letalu. V najslabšem primeru je poznal nekoga, ki je poznal nekoga na tistem nesrečnem letalu. Se pravi, da je dovolj 100 ljudi, ki so tragično umaknjeni iz družbe, pa je tako ali drugače prizadetih dva milijona ljudi. »Korziški efekt« najlepše pojasnjuje slovenska omrežja, saj predstavlja vrhunsko, enotno omrežje, v katero smo povezani vsi Slovenci. Vse drugo so podomrežja, ki jih bomo obdelali nekaj pozneje.

Drugi pomembni fenomen pa je slovenska nagnjenost k mreženju. Tipičen prizor visokega poletja in dalmatinske obale je tak: »A iz Spodnjega Kašlja ste? Poznate morebiti …?«

»Kako da ne! Bližnji sosedi smo, njegova žena pa je z mojo sestrično skupaj hodila v vrtec …« In tako naprej in tako nazaj…

Ko Slovenec sreča Slovenca, ga hoče takoj omrežiti. Ko Slovenka sreča nekoga z bogatega Zahoda, ga prav tako poskuša takoj omrežiti. Toliko o tem.

Zdaj pa k podomrežjem, ki neposredno zavirajo bleščeč družbeni in gospodarski razvoj Slovenije. Politični analitiki, ki nam jih vsakodnevno prodajajo televizije, govorijo o nekakšni temni, težko razumljivi in skrivni bratovščini, ki kolje ovce ob polni luni, čez dan pa lobira za zgraditev TEŠ-6 ali proti njej, lobira v Slabo banko ali iz nje in v Slovenski državni holding ali iz njega. Vodil naj bi jih ali pohlep in ali iracionalna pripadnost komunizmu oziroma Katoliški cerkvi. Predvideva se, da naokoli hodijo v oblekah, imajo pobrite glave, štirikotna očala z debelimi okvirji, znajo uporabljati računalnik in imajo izpit kategorije B.

Danes pa v naši oddaji prvi razkrivamo, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja. Najprej vam opišemo prizor, ki vam bo mogoče samoumeven, a je nujen za razumevanje tematike.

Visoko poletje in piknik ob vodi. Otroci igrajo badminton, žene opravljajo v senci, moški so na pragu infarkta odigrali rundo nogometa in zdaj obračajo čevape in vse bolj priljubljeno vratovino, ki z žara sramotno izrinja zarebrnice … Jože pravi: »Franca, ti poznaš Milana, ki ima hiltija? Razbiti moram ploščo, ker moja hoče zimski vrt. Ga lahko pokličeš, ali mi ga posodi?«

In tako do večera, ko se pari razidejo z obveznim: »Pa brez zamere!«

Drugi piknik je identičen prvemu. Le da je na žaru ob mesu tudi jajčevec. In namesto cenenega piva iz diskonta se pije laško. Tudi pogovor je nekoliko drugačen: »Zoran, ti poznaš Igorja, ta še vedno menda pozna Janeza. Misliš, da bi ga lahko poklical, rad bi izvedel menedžerski prevzem pivovarne!«

In tako naprej in tako nazaj do večera, ko se poslovijo z obveznim: »Pa brez zamere!« V opisanem primeru seveda: »Pa brəz zamərə.«

Hočemo povedati, da se v ropu slovenskega družbenega premoženja ni dogajalo nič subverzivnega niti intelektualno zapletenega. Pri belem dnevu so nas oropali preprosti domači fantje. Ali se vam Boškoti, Igorji in preostala druščina resnično zdijo sposobni izpeljati skrivne, logistično in intelektualno zapletene operacije?

Še njihova sposobnost manipuliranja z mediji je bila po kmečko preprosta: »Kupili so si jih!«

Kar najlepše dokazuje povedano, je dejstvo, da vse skrivne rabote slovenskega vsakdana ne potekajo v steklenih pisarnah za mahagonijevimi konferenčnimi mizami, temveč v preprostih domačih oštarijah ali pa na kavi.

V Sloveniji zapleteni politično-gospodarski pritiski, ki jih gledamo v hollywoodskih uspešnicah, preprosto niso mogoči. Najprej jih onemogoča pragmatično-lopovska nrav Krpanovih potomcev, takoj zatem pa dejstvo, da po dveh telefonskih klicih trčiš ali ob sorodnika ali ob sošolca. Tako pridemo do sorazmerno nerodnega položaja, ko bi razbitje in razkritje omrežij pomenilo razbitje in razkritje samega naroda.

Ali še drugače …

Kot nas je podučila zadnja afera z avtorskimi honorarji, smo družbenopolitično načelni le tako dolgo, dokler nam to koristi. Se pravi, da smo načelni zgolj sami do sebe.

Ko pa bi moral biti nekdo načelen do dekanke, ki si reže prevelik kos potice, je tiho, ker je bil tudi sam nekoč dekan. Ali pa bi želel postati. Slovenska omrežja se hranijo s pomanjkanjem integritete in poguma vsakogar izmed nas ter z dejstvom, da bi nosilci družbenih procesov in odgovornosti z načelnim dejanjem takoj prizadeli tudi nekoga, ki ga osebno poznajo.In seveda še bizaren sklep. Ker so se nekateri tega problema zavedali, so za predsednika Slabe banke pripeljali Skandinavca. Ne vedoč, da je to edini Skandinavec s slovensko naturo.


Zapisi iz močvirja

753 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Slovenska skrivna omrežja

24.03.2015

V zapisih iz močvirja Marko Radmilovič tokrat razkriva, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja. Pa brez zamere!

Prvi razkrivamo, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja

Danes pa nekaj malega o omrežjih, stricih iz ozadja, lobistih in drugih nepridipravih, ki onemogočajo uspešen razvoj Slovenije. Že takoj na začetku povejmo – s tem vas bomo le pritegnili k poslušanju –, da boste danes prvič slišali konkretna imena ljudi, ki stojijo za omrežji; kar je presežek, ki do danes še ni uspel nobenemu slovenskemu mediju.

Najprej nekaj teorije! Za začetek raziščimo fenomen, ki ga v psevdodružboslovju, katerega del je naša oddaja, imenujemo »korziški efekt«! Ko se je zgodila strahotna tragedija v Ajacciu, ga ni bilo Slovenca, ki ne bi poznal nekoga na tistem nesrečnem letalu. V najslabšem primeru je poznal nekoga, ki je poznal nekoga na tistem nesrečnem letalu. Se pravi, da je dovolj 100 ljudi, ki so tragično umaknjeni iz družbe, pa je tako ali drugače prizadetih dva milijona ljudi. »Korziški efekt« najlepše pojasnjuje slovenska omrežja, saj predstavlja vrhunsko, enotno omrežje, v katero smo povezani vsi Slovenci. Vse drugo so podomrežja, ki jih bomo obdelali nekaj pozneje.

Drugi pomembni fenomen pa je slovenska nagnjenost k mreženju. Tipičen prizor visokega poletja in dalmatinske obale je tak: »A iz Spodnjega Kašlja ste? Poznate morebiti …?«

»Kako da ne! Bližnji sosedi smo, njegova žena pa je z mojo sestrično skupaj hodila v vrtec …« In tako naprej in tako nazaj…

Ko Slovenec sreča Slovenca, ga hoče takoj omrežiti. Ko Slovenka sreča nekoga z bogatega Zahoda, ga prav tako poskuša takoj omrežiti. Toliko o tem.

Zdaj pa k podomrežjem, ki neposredno zavirajo bleščeč družbeni in gospodarski razvoj Slovenije. Politični analitiki, ki nam jih vsakodnevno prodajajo televizije, govorijo o nekakšni temni, težko razumljivi in skrivni bratovščini, ki kolje ovce ob polni luni, čez dan pa lobira za zgraditev TEŠ-6 ali proti njej, lobira v Slabo banko ali iz nje in v Slovenski državni holding ali iz njega. Vodil naj bi jih ali pohlep in ali iracionalna pripadnost komunizmu oziroma Katoliški cerkvi. Predvideva se, da naokoli hodijo v oblekah, imajo pobrite glave, štirikotna očala z debelimi okvirji, znajo uporabljati računalnik in imajo izpit kategorije B.

Danes pa v naši oddaji prvi razkrivamo, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja. Najprej vam opišemo prizor, ki vam bo mogoče samoumeven, a je nujen za razumevanje tematike.

Visoko poletje in piknik ob vodi. Otroci igrajo badminton, žene opravljajo v senci, moški so na pragu infarkta odigrali rundo nogometa in zdaj obračajo čevape in vse bolj priljubljeno vratovino, ki z žara sramotno izrinja zarebrnice … Jože pravi: »Franca, ti poznaš Milana, ki ima hiltija? Razbiti moram ploščo, ker moja hoče zimski vrt. Ga lahko pokličeš, ali mi ga posodi?«

In tako do večera, ko se pari razidejo z obveznim: »Pa brez zamere!«

Drugi piknik je identičen prvemu. Le da je na žaru ob mesu tudi jajčevec. In namesto cenenega piva iz diskonta se pije laško. Tudi pogovor je nekoliko drugačen: »Zoran, ti poznaš Igorja, ta še vedno menda pozna Janeza. Misliš, da bi ga lahko poklical, rad bi izvedel menedžerski prevzem pivovarne!«

In tako naprej in tako nazaj do večera, ko se poslovijo z obveznim: »Pa brez zamere!« V opisanem primeru seveda: »Pa brəz zamərə.«

Hočemo povedati, da se v ropu slovenskega družbenega premoženja ni dogajalo nič subverzivnega niti intelektualno zapletenega. Pri belem dnevu so nas oropali preprosti domači fantje. Ali se vam Boškoti, Igorji in preostala druščina resnično zdijo sposobni izpeljati skrivne, logistično in intelektualno zapletene operacije?

Še njihova sposobnost manipuliranja z mediji je bila po kmečko preprosta: »Kupili so si jih!«

Kar najlepše dokazuje povedano, je dejstvo, da vse skrivne rabote slovenskega vsakdana ne potekajo v steklenih pisarnah za mahagonijevimi konferenčnimi mizami, temveč v preprostih domačih oštarijah ali pa na kavi.

V Sloveniji zapleteni politično-gospodarski pritiski, ki jih gledamo v hollywoodskih uspešnicah, preprosto niso mogoči. Najprej jih onemogoča pragmatično-lopovska nrav Krpanovih potomcev, takoj zatem pa dejstvo, da po dveh telefonskih klicih trčiš ali ob sorodnika ali ob sošolca. Tako pridemo do sorazmerno nerodnega položaja, ko bi razbitje in razkritje omrežij pomenilo razbitje in razkritje samega naroda.

Ali še drugače …

Kot nas je podučila zadnja afera z avtorskimi honorarji, smo družbenopolitično načelni le tako dolgo, dokler nam to koristi. Se pravi, da smo načelni zgolj sami do sebe.

Ko pa bi moral biti nekdo načelen do dekanke, ki si reže prevelik kos potice, je tiho, ker je bil tudi sam nekoč dekan. Ali pa bi želel postati. Slovenska omrežja se hranijo s pomanjkanjem integritete in poguma vsakogar izmed nas ter z dejstvom, da bi nosilci družbenih procesov in odgovornosti z načelnim dejanjem takoj prizadeli tudi nekoga, ki ga osebno poznajo.In seveda še bizaren sklep. Ker so se nekateri tega problema zavedali, so za predsednika Slabe banke pripeljali Skandinavca. Ne vedoč, da je to edini Skandinavec s slovensko naturo.


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


22.10.2019

M. T. vs. M. Š.

Iz močvirja zremo proti najnovejši vohunski aferi. In še pred začetkom: dobri dve desetletji, kar traja pričujoča oddaja, vsako sezono poročamo o najnovejši vohunski aferi. Tako da je neumestno, celo od kakovostne analitične oddaje, kot je naša, pričakovati izum tople vode. A najnovejša vohunska afera je vseeno edinstvena, ker se tokrat prvič pogovarjamo o imenih.


15.10.2019

El Clásico

Kaznovanje držav, ki kršijo osnovne človekove pravice, s pomočjo ignoriranja njihovega turizma, ni tako naivna in nesmiselna poteza.


08.10.2019

AirKreso

Danes iz močvirja Danes pa pogled navzgor, kjer si bomo za naslednjih nekaj minut s pticami delili nebo. Zlom Adrie je le še eden izmed kamenčkov na večno makadamski cesti slovenske prometne politike. Podoba je, kot da nič ne deluje in celo večni optimist Galileo bi izgubil upanje, da bi se v slovenskem prometu kaj premaknilo. Poglejmo: železnice so zanič, avtobusni promet je v razsulu, avtoceste zatrpane in kolesarskih poti ni. Edino, kar resnično deluje, edina panoga, ki se razvija in napreduje ter prinaša dobiček, je rečni promet. Ladjice na Ljubljanici so velikanski uspeh slovenskega javnega prometa in če bi hoteli slediti trendu, bi namesto drugega tira morali zgraditi rečni kanal Soča–Sava–Drava.


01.10.2019

Južno od Schengna

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.


24.09.2019

Rdeča kapica

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.


16.07.2019

“Last minute” za nič

Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.


09.07.2019

Ministrstvo za tratenje časa in kopanje rude

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.


02.07.2019

“Perković Marko in Pavelić Ante, vi niste muzikantje”

Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič


25.06.2019

Nujna prometna

Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič


18.06.2019

Plakatna afera v kraljestvu kamilic

Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.


11.06.2019

V galaksiji, daleč, daleč vstran

Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.


04.06.2019

Primoževo pleme

Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.


28.05.2019

Komunisti na Titovem trgu

Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.


21.05.2019

Vozi, Miško

V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.


14.05.2019

Naslednji ples volijo evroskeptiki

Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.


07.05.2019

Rezervirano za ošpice

Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.


30.04.2019

Zverinjak

Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.


Stran 12 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov