Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenska skrivna omrežja

24.03.2015

V zapisih iz močvirja Marko Radmilovič tokrat razkriva, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja. Pa brez zamere!

Prvi razkrivamo, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja

Danes pa nekaj malega o omrežjih, stricih iz ozadja, lobistih in drugih nepridipravih, ki onemogočajo uspešen razvoj Slovenije. Že takoj na začetku povejmo – s tem vas bomo le pritegnili k poslušanju –, da boste danes prvič slišali konkretna imena ljudi, ki stojijo za omrežji; kar je presežek, ki do danes še ni uspel nobenemu slovenskemu mediju.

Najprej nekaj teorije! Za začetek raziščimo fenomen, ki ga v psevdodružboslovju, katerega del je naša oddaja, imenujemo »korziški efekt«! Ko se je zgodila strahotna tragedija v Ajacciu, ga ni bilo Slovenca, ki ne bi poznal nekoga na tistem nesrečnem letalu. V najslabšem primeru je poznal nekoga, ki je poznal nekoga na tistem nesrečnem letalu. Se pravi, da je dovolj 100 ljudi, ki so tragično umaknjeni iz družbe, pa je tako ali drugače prizadetih dva milijona ljudi. »Korziški efekt« najlepše pojasnjuje slovenska omrežja, saj predstavlja vrhunsko, enotno omrežje, v katero smo povezani vsi Slovenci. Vse drugo so podomrežja, ki jih bomo obdelali nekaj pozneje.

Drugi pomembni fenomen pa je slovenska nagnjenost k mreženju. Tipičen prizor visokega poletja in dalmatinske obale je tak: »A iz Spodnjega Kašlja ste? Poznate morebiti …?«

»Kako da ne! Bližnji sosedi smo, njegova žena pa je z mojo sestrično skupaj hodila v vrtec …« In tako naprej in tako nazaj…

Ko Slovenec sreča Slovenca, ga hoče takoj omrežiti. Ko Slovenka sreča nekoga z bogatega Zahoda, ga prav tako poskuša takoj omrežiti. Toliko o tem.

Zdaj pa k podomrežjem, ki neposredno zavirajo bleščeč družbeni in gospodarski razvoj Slovenije. Politični analitiki, ki nam jih vsakodnevno prodajajo televizije, govorijo o nekakšni temni, težko razumljivi in skrivni bratovščini, ki kolje ovce ob polni luni, čez dan pa lobira za zgraditev TEŠ-6 ali proti njej, lobira v Slabo banko ali iz nje in v Slovenski državni holding ali iz njega. Vodil naj bi jih ali pohlep in ali iracionalna pripadnost komunizmu oziroma Katoliški cerkvi. Predvideva se, da naokoli hodijo v oblekah, imajo pobrite glave, štirikotna očala z debelimi okvirji, znajo uporabljati računalnik in imajo izpit kategorije B.

Danes pa v naši oddaji prvi razkrivamo, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja. Najprej vam opišemo prizor, ki vam bo mogoče samoumeven, a je nujen za razumevanje tematike.

Visoko poletje in piknik ob vodi. Otroci igrajo badminton, žene opravljajo v senci, moški so na pragu infarkta odigrali rundo nogometa in zdaj obračajo čevape in vse bolj priljubljeno vratovino, ki z žara sramotno izrinja zarebrnice … Jože pravi: »Franca, ti poznaš Milana, ki ima hiltija? Razbiti moram ploščo, ker moja hoče zimski vrt. Ga lahko pokličeš, ali mi ga posodi?«

In tako do večera, ko se pari razidejo z obveznim: »Pa brez zamere!«

Drugi piknik je identičen prvemu. Le da je na žaru ob mesu tudi jajčevec. In namesto cenenega piva iz diskonta se pije laško. Tudi pogovor je nekoliko drugačen: »Zoran, ti poznaš Igorja, ta še vedno menda pozna Janeza. Misliš, da bi ga lahko poklical, rad bi izvedel menedžerski prevzem pivovarne!«

In tako naprej in tako nazaj do večera, ko se poslovijo z obveznim: »Pa brez zamere!« V opisanem primeru seveda: »Pa brəz zamərə.«

Hočemo povedati, da se v ropu slovenskega družbenega premoženja ni dogajalo nič subverzivnega niti intelektualno zapletenega. Pri belem dnevu so nas oropali preprosti domači fantje. Ali se vam Boškoti, Igorji in preostala druščina resnično zdijo sposobni izpeljati skrivne, logistično in intelektualno zapletene operacije?

Še njihova sposobnost manipuliranja z mediji je bila po kmečko preprosta: »Kupili so si jih!«

Kar najlepše dokazuje povedano, je dejstvo, da vse skrivne rabote slovenskega vsakdana ne potekajo v steklenih pisarnah za mahagonijevimi konferenčnimi mizami, temveč v preprostih domačih oštarijah ali pa na kavi.

V Sloveniji zapleteni politično-gospodarski pritiski, ki jih gledamo v hollywoodskih uspešnicah, preprosto niso mogoči. Najprej jih onemogoča pragmatično-lopovska nrav Krpanovih potomcev, takoj zatem pa dejstvo, da po dveh telefonskih klicih trčiš ali ob sorodnika ali ob sošolca. Tako pridemo do sorazmerno nerodnega položaja, ko bi razbitje in razkritje omrežij pomenilo razbitje in razkritje samega naroda.

Ali še drugače …

Kot nas je podučila zadnja afera z avtorskimi honorarji, smo družbenopolitično načelni le tako dolgo, dokler nam to koristi. Se pravi, da smo načelni zgolj sami do sebe.

Ko pa bi moral biti nekdo načelen do dekanke, ki si reže prevelik kos potice, je tiho, ker je bil tudi sam nekoč dekan. Ali pa bi želel postati. Slovenska omrežja se hranijo s pomanjkanjem integritete in poguma vsakogar izmed nas ter z dejstvom, da bi nosilci družbenih procesov in odgovornosti z načelnim dejanjem takoj prizadeli tudi nekoga, ki ga osebno poznajo.In seveda še bizaren sklep. Ker so se nekateri tega problema zavedali, so za predsednika Slabe banke pripeljali Skandinavca. Ne vedoč, da je to edini Skandinavec s slovensko naturo.


Zapisi iz močvirja

758 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Slovenska skrivna omrežja

24.03.2015

V zapisih iz močvirja Marko Radmilovič tokrat razkriva, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja. Pa brez zamere!

Prvi razkrivamo, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja

Danes pa nekaj malega o omrežjih, stricih iz ozadja, lobistih in drugih nepridipravih, ki onemogočajo uspešen razvoj Slovenije. Že takoj na začetku povejmo – s tem vas bomo le pritegnili k poslušanju –, da boste danes prvič slišali konkretna imena ljudi, ki stojijo za omrežji; kar je presežek, ki do danes še ni uspel nobenemu slovenskemu mediju.

Najprej nekaj teorije! Za začetek raziščimo fenomen, ki ga v psevdodružboslovju, katerega del je naša oddaja, imenujemo »korziški efekt«! Ko se je zgodila strahotna tragedija v Ajacciu, ga ni bilo Slovenca, ki ne bi poznal nekoga na tistem nesrečnem letalu. V najslabšem primeru je poznal nekoga, ki je poznal nekoga na tistem nesrečnem letalu. Se pravi, da je dovolj 100 ljudi, ki so tragično umaknjeni iz družbe, pa je tako ali drugače prizadetih dva milijona ljudi. »Korziški efekt« najlepše pojasnjuje slovenska omrežja, saj predstavlja vrhunsko, enotno omrežje, v katero smo povezani vsi Slovenci. Vse drugo so podomrežja, ki jih bomo obdelali nekaj pozneje.

Drugi pomembni fenomen pa je slovenska nagnjenost k mreženju. Tipičen prizor visokega poletja in dalmatinske obale je tak: »A iz Spodnjega Kašlja ste? Poznate morebiti …?«

»Kako da ne! Bližnji sosedi smo, njegova žena pa je z mojo sestrično skupaj hodila v vrtec …« In tako naprej in tako nazaj…

Ko Slovenec sreča Slovenca, ga hoče takoj omrežiti. Ko Slovenka sreča nekoga z bogatega Zahoda, ga prav tako poskuša takoj omrežiti. Toliko o tem.

Zdaj pa k podomrežjem, ki neposredno zavirajo bleščeč družbeni in gospodarski razvoj Slovenije. Politični analitiki, ki nam jih vsakodnevno prodajajo televizije, govorijo o nekakšni temni, težko razumljivi in skrivni bratovščini, ki kolje ovce ob polni luni, čez dan pa lobira za zgraditev TEŠ-6 ali proti njej, lobira v Slabo banko ali iz nje in v Slovenski državni holding ali iz njega. Vodil naj bi jih ali pohlep in ali iracionalna pripadnost komunizmu oziroma Katoliški cerkvi. Predvideva se, da naokoli hodijo v oblekah, imajo pobrite glave, štirikotna očala z debelimi okvirji, znajo uporabljati računalnik in imajo izpit kategorije B.

Danes pa v naši oddaji prvi razkrivamo, kako resnično delujejo slovenska skrivna omrežja. Najprej vam opišemo prizor, ki vam bo mogoče samoumeven, a je nujen za razumevanje tematike.

Visoko poletje in piknik ob vodi. Otroci igrajo badminton, žene opravljajo v senci, moški so na pragu infarkta odigrali rundo nogometa in zdaj obračajo čevape in vse bolj priljubljeno vratovino, ki z žara sramotno izrinja zarebrnice … Jože pravi: »Franca, ti poznaš Milana, ki ima hiltija? Razbiti moram ploščo, ker moja hoče zimski vrt. Ga lahko pokličeš, ali mi ga posodi?«

In tako do večera, ko se pari razidejo z obveznim: »Pa brez zamere!«

Drugi piknik je identičen prvemu. Le da je na žaru ob mesu tudi jajčevec. In namesto cenenega piva iz diskonta se pije laško. Tudi pogovor je nekoliko drugačen: »Zoran, ti poznaš Igorja, ta še vedno menda pozna Janeza. Misliš, da bi ga lahko poklical, rad bi izvedel menedžerski prevzem pivovarne!«

In tako naprej in tako nazaj do večera, ko se poslovijo z obveznim: »Pa brez zamere!« V opisanem primeru seveda: »Pa brəz zamərə.«

Hočemo povedati, da se v ropu slovenskega družbenega premoženja ni dogajalo nič subverzivnega niti intelektualno zapletenega. Pri belem dnevu so nas oropali preprosti domači fantje. Ali se vam Boškoti, Igorji in preostala druščina resnično zdijo sposobni izpeljati skrivne, logistično in intelektualno zapletene operacije?

Še njihova sposobnost manipuliranja z mediji je bila po kmečko preprosta: »Kupili so si jih!«

Kar najlepše dokazuje povedano, je dejstvo, da vse skrivne rabote slovenskega vsakdana ne potekajo v steklenih pisarnah za mahagonijevimi konferenčnimi mizami, temveč v preprostih domačih oštarijah ali pa na kavi.

V Sloveniji zapleteni politično-gospodarski pritiski, ki jih gledamo v hollywoodskih uspešnicah, preprosto niso mogoči. Najprej jih onemogoča pragmatično-lopovska nrav Krpanovih potomcev, takoj zatem pa dejstvo, da po dveh telefonskih klicih trčiš ali ob sorodnika ali ob sošolca. Tako pridemo do sorazmerno nerodnega položaja, ko bi razbitje in razkritje omrežij pomenilo razbitje in razkritje samega naroda.

Ali še drugače …

Kot nas je podučila zadnja afera z avtorskimi honorarji, smo družbenopolitično načelni le tako dolgo, dokler nam to koristi. Se pravi, da smo načelni zgolj sami do sebe.

Ko pa bi moral biti nekdo načelen do dekanke, ki si reže prevelik kos potice, je tiho, ker je bil tudi sam nekoč dekan. Ali pa bi želel postati. Slovenska omrežja se hranijo s pomanjkanjem integritete in poguma vsakogar izmed nas ter z dejstvom, da bi nosilci družbenih procesov in odgovornosti z načelnim dejanjem takoj prizadeli tudi nekoga, ki ga osebno poznajo.In seveda še bizaren sklep. Ker so se nekateri tega problema zavedali, so za predsednika Slabe banke pripeljali Skandinavca. Ne vedoč, da je to edini Skandinavec s slovensko naturo.


27.06.2017

Pokaži nam, Miro

Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.


20.06.2017

Davkoplačevalci in žalujoči ostali

Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.


13.06.2017

Eno rojstvo, ena zastava

Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.


06.06.2017

Tretja svetovna vojna

Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”


30.05.2017

Pop na pošti

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.


23.05.2017

Bližajo se volitve

Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.


16.05.2017

Mi gradimo ceste proge

Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.


09.05.2017

Enajst sekir in petnajst macol

Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.


02.05.2017

Jabolka in hruške

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


18.04.2017

Ko pjeva, zlo ne misli

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.


11.04.2017

Čakajoč na varnost

"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


04.04.2017

Agro kaj…

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


28.03.2017

Elektro epitaf

Skupina podjetnikov je v Mariboru, kje pa drugje, predstavila digitalni nagrobnik.


21.03.2017

Begunski referendum

Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.


14.03.2017

Mama je ena sama

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.


07.03.2017

Pet predlogov z bambusom in gobicami

Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.


28.02.2017

Čiki in pesmi

Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.


21.02.2017

Vi gec

Za kar nekaj razburjenja je poskrbela novica, da se bo rojakom v Avstriji zgodila krivica. In to velika. Ne le njim. Krivica se bo zgodila vsem nam, ki čutimo in govorimo slovensko. Po predlogu nove koroške deželne ustave naj bi slovenščina prenehala obstajati kot uradni jezik. Kot vemo, je slovenščina v nekaterih južnokoroških občinah celo večinski jezik in zato ne gre le za politično in zgodovinsko, temveč tudi za vsakdanji življenjsko sporen predlog. In medtem ko se slovenska politika ukvarja s tem, katera opcija bo več svete jeze stresla na Avstrijce, seveda s potrebno politično etiketo "so le Avstrijci," imamo na Valu 202 nekaj konkretnih rešitev.


Stran 17 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov