Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ustava ustavi

27.10.2015

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so iz vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so z vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Približno vemo, kaj vodi strokovnjake za družino na vatikanski sinodi k temu, da ne zmehčajo stališč do istospolno usmerjenih oziroma njihove poroke. Vemo, a je tudi vsaj malo komično, ko skupina homoseksualcev drugim homoseksualcem odreka pravico, da so homoseksualci.

Do pred dnevi, ko je poljski duhovnik z vrha kurije prostodušno priznal, da je homoseksualec, bi bila takšna trditev zlobno natolcevanje, danes, ko pa ob Frančišku že ptički na veji čivkajo o homoseksualnem lobiju znotraj Katoliške cerkev, pa je dejstvo.

Torej, homoseksualni lobi v Cerkvi ni uspel zlobirati, da bi se lahko geji poročali tudi pred oltarjem, zato se moramo logično vprašati o vzrokih, da ustavno sodišče dovoli zbiranje referendumskih podpisov o noveli zakona o družinskih razmerjih. O homoseksualnem lobiju pri njih še ni nihče poročal, zato smo prisiljeni tavati v megli. Kar pa je tudi zabavno opravilo.

Najprej in na začetku: z ustavnim sodiščem ni dobro češenj zobati. Če ima moč, da ljudi spravi iz zapora, ima najverjetneje tudi moč, da ljudi pošlje v zapor. Tako bomo brali na hitro in ponižno.

Ustavno sodišče se v svoji odločitvi ni opredeljevalo do tega, ali naj se homoseksualni pari izenačijo s heteroseksualnimi – za kaj takega so tam preveč premeteni. Preučili so le ustavnost zbiranja podpisov za referendum. Ampak, saj vsi vemo, kaj se bo zgodilo; seveda bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov, seveda bo na referendum prišlo dovolj državljanov in seveda bodo ti glasovali »proti« do predpisanega odstotka. Tako da, ali jim je to všeč ali ne, je ustavno sodišče v praksi s svojo odločitvijo zakonsko izenačitev istospolnih zvez zaustavilo.

Njihovo obrazložitev mora povprečno inteligenten prebrati kar nekajkrat, ker je podobna tisti, ko zajec lovi želvo in je nikakor ne more ujeti. Gre pa prevedeno za to, da sporna novela sicer res spreminja opredelitev zakonske zveze in s tem odpravlja protiustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo že enkrat prej, ko se je odločalo, da je ureditev dedovanja pri istospolnih parih protiustavna – ampak žal in se oproščamo – novela posega na večje število področnih zakonov. In seveda še kronski argument, ki vedno deluje: volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.

Skozi interpretacijo za telebane: izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu niso in ne morejo biti močnejši kot ljudstvo samo … ampak to velja samo takrat, ko gre za homoseksualne pare in njihovo poroko. Če pa gre recimo za novo obdavčitev, potem je predstavniško telo s svojimi odločitvami tudi za ustavno sodišče povsem OK.

Sledi seveda sprevrženi logiki, da dopolnjena referendumska zakonodaja prepoveduje referendume o finančnih odločitvah, kar so davki, ne pa o odločitvah, ki se tičejo človekovih pravic. Kar so gejevske poroke.

Vsi smo odločitvi ustavnega sodišča prikimali, ker vzgoja veleva, da je nad ustavnim sodiščem samo nebo, oziroma v tem primeru Bog in da se ustavnemu sodišču ne jezika nazaj. In kot smo videli, je ustavno sodišče svojo odločitev lepo in pravno korektno zapakiralo. Ampak vsaj tako malo pa lahko podvomimo …

Kot je v nekaterih športih ob tehnični izvedbi dovoljena tudi subjektivna ocena, tako se zdi, da tudi ustavno sodišče v delu javnosti dobiva za umetniški vtis nizke ocene. Nekaj njegovih zadnjih odločitev je najverjetneje pravno korektnih, a za liberalni del javnosti nesprejemljivih. Blokiranje izenačitve pravic istospolnih je nemoderna. Je nenapredena in nelogična glede na to, da so homoseksualni pari dejstvo. Seveda nismo slepi in jasno je, da velik del javnosti, pa ne samo v Sloveniji, takšnim porokam nasprotuje. In seveda je jasno, da imajo tako nasprotniki kot tudi zagovorniki izenačitve pravic svoje apologete.

Ampak po navadi to vlogo opravljamo mi v medijih, ki z veseljem interpretiramo in spodbujamo vso to kregarijo; a ustavno sodišče bi moralo biti nad tem. Ustavno sodišče je ustanova, ki bi morala potiskati državo naprej – v prihodnost, proti moderni in odprti družbi, ne pa jo pribijati s svojimi ustavnimi žeblji v ilovico očetnjave.

Če razumemo odločitev sodišča kot čebulo in z nje luščimo sloj za slojem, kmalu trčimo ob krščanski etos. Če zveza med dvema istospolnima pravno ni povsem veljavna, kar bo s svojo odločitvijo ustavno sodišče v Sloveniji neposredno uzakonilo, potem sodniki stojijo na stališču, da je edina mogoča družinska zveza med moškim in žensko.

Med očetom in materjo. Kar nas v še nadaljnji redukciji pripelje v raj, kjer sta se Adam in Eva kot dva albanska mešetarja posvečala sadju, namesto da bi se spraševala o teoriji in praksi reprodukcije. Povedano na kratko: če bi se takrat dobri Bog odločil za kombinacijo Adam-Adam ali Eva- Eva, mi danes teh debat ne bi imeli, homoseksualni zakon pa bi trajal samo eno življenje in se nato za vedno zapisal med večne skrivnosti znanega vesolja.

In še ves ta logični nesmisel na kratko: če bi kdo na ustavno sodišče naslovil vprašanje: “Ali Bog obstaja,” bi domov verjetno dobil položnico za žaljenje sodišča! Če pa nekdo na ustavno sodišče naslovi vprašanje: “Ali je edina zakonska zveza tista med možem in ženo,” ustavno sodišče odgovori z: “Da!


Zapisi iz močvirja

752 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Ustava ustavi

27.10.2015

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so iz vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so z vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Približno vemo, kaj vodi strokovnjake za družino na vatikanski sinodi k temu, da ne zmehčajo stališč do istospolno usmerjenih oziroma njihove poroke. Vemo, a je tudi vsaj malo komično, ko skupina homoseksualcev drugim homoseksualcem odreka pravico, da so homoseksualci.

Do pred dnevi, ko je poljski duhovnik z vrha kurije prostodušno priznal, da je homoseksualec, bi bila takšna trditev zlobno natolcevanje, danes, ko pa ob Frančišku že ptički na veji čivkajo o homoseksualnem lobiju znotraj Katoliške cerkev, pa je dejstvo.

Torej, homoseksualni lobi v Cerkvi ni uspel zlobirati, da bi se lahko geji poročali tudi pred oltarjem, zato se moramo logično vprašati o vzrokih, da ustavno sodišče dovoli zbiranje referendumskih podpisov o noveli zakona o družinskih razmerjih. O homoseksualnem lobiju pri njih še ni nihče poročal, zato smo prisiljeni tavati v megli. Kar pa je tudi zabavno opravilo.

Najprej in na začetku: z ustavnim sodiščem ni dobro češenj zobati. Če ima moč, da ljudi spravi iz zapora, ima najverjetneje tudi moč, da ljudi pošlje v zapor. Tako bomo brali na hitro in ponižno.

Ustavno sodišče se v svoji odločitvi ni opredeljevalo do tega, ali naj se homoseksualni pari izenačijo s heteroseksualnimi – za kaj takega so tam preveč premeteni. Preučili so le ustavnost zbiranja podpisov za referendum. Ampak, saj vsi vemo, kaj se bo zgodilo; seveda bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov, seveda bo na referendum prišlo dovolj državljanov in seveda bodo ti glasovali »proti« do predpisanega odstotka. Tako da, ali jim je to všeč ali ne, je ustavno sodišče v praksi s svojo odločitvijo zakonsko izenačitev istospolnih zvez zaustavilo.

Njihovo obrazložitev mora povprečno inteligenten prebrati kar nekajkrat, ker je podobna tisti, ko zajec lovi želvo in je nikakor ne more ujeti. Gre pa prevedeno za to, da sporna novela sicer res spreminja opredelitev zakonske zveze in s tem odpravlja protiustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo že enkrat prej, ko se je odločalo, da je ureditev dedovanja pri istospolnih parih protiustavna – ampak žal in se oproščamo – novela posega na večje število področnih zakonov. In seveda še kronski argument, ki vedno deluje: volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.

Skozi interpretacijo za telebane: izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu niso in ne morejo biti močnejši kot ljudstvo samo … ampak to velja samo takrat, ko gre za homoseksualne pare in njihovo poroko. Če pa gre recimo za novo obdavčitev, potem je predstavniško telo s svojimi odločitvami tudi za ustavno sodišče povsem OK.

Sledi seveda sprevrženi logiki, da dopolnjena referendumska zakonodaja prepoveduje referendume o finančnih odločitvah, kar so davki, ne pa o odločitvah, ki se tičejo človekovih pravic. Kar so gejevske poroke.

Vsi smo odločitvi ustavnega sodišča prikimali, ker vzgoja veleva, da je nad ustavnim sodiščem samo nebo, oziroma v tem primeru Bog in da se ustavnemu sodišču ne jezika nazaj. In kot smo videli, je ustavno sodišče svojo odločitev lepo in pravno korektno zapakiralo. Ampak vsaj tako malo pa lahko podvomimo …

Kot je v nekaterih športih ob tehnični izvedbi dovoljena tudi subjektivna ocena, tako se zdi, da tudi ustavno sodišče v delu javnosti dobiva za umetniški vtis nizke ocene. Nekaj njegovih zadnjih odločitev je najverjetneje pravno korektnih, a za liberalni del javnosti nesprejemljivih. Blokiranje izenačitve pravic istospolnih je nemoderna. Je nenapredena in nelogična glede na to, da so homoseksualni pari dejstvo. Seveda nismo slepi in jasno je, da velik del javnosti, pa ne samo v Sloveniji, takšnim porokam nasprotuje. In seveda je jasno, da imajo tako nasprotniki kot tudi zagovorniki izenačitve pravic svoje apologete.

Ampak po navadi to vlogo opravljamo mi v medijih, ki z veseljem interpretiramo in spodbujamo vso to kregarijo; a ustavno sodišče bi moralo biti nad tem. Ustavno sodišče je ustanova, ki bi morala potiskati državo naprej – v prihodnost, proti moderni in odprti družbi, ne pa jo pribijati s svojimi ustavnimi žeblji v ilovico očetnjave.

Če razumemo odločitev sodišča kot čebulo in z nje luščimo sloj za slojem, kmalu trčimo ob krščanski etos. Če zveza med dvema istospolnima pravno ni povsem veljavna, kar bo s svojo odločitvijo ustavno sodišče v Sloveniji neposredno uzakonilo, potem sodniki stojijo na stališču, da je edina mogoča družinska zveza med moškim in žensko.

Med očetom in materjo. Kar nas v še nadaljnji redukciji pripelje v raj, kjer sta se Adam in Eva kot dva albanska mešetarja posvečala sadju, namesto da bi se spraševala o teoriji in praksi reprodukcije. Povedano na kratko: če bi se takrat dobri Bog odločil za kombinacijo Adam-Adam ali Eva- Eva, mi danes teh debat ne bi imeli, homoseksualni zakon pa bi trajal samo eno življenje in se nato za vedno zapisal med večne skrivnosti znanega vesolja.

In še ves ta logični nesmisel na kratko: če bi kdo na ustavno sodišče naslovil vprašanje: “Ali Bog obstaja,” bi domov verjetno dobil položnico za žaljenje sodišča! Če pa nekdo na ustavno sodišče naslovi vprašanje: “Ali je edina zakonska zveza tista med možem in ženo,” ustavno sodišče odgovori z: “Da!


31.03.2020

Sezam, odpri se že enkrat

Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.


24.03.2020

Marjan

Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


31.12.2019

Veliki pok

Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.


17.12.2019

Pod pionirsko zastavo prisegam …

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?


10.12.2019

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.


03.12.2019

Enega brezogljičnega, prosim

O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


26.11.2019

Teče mi, teče greznica ...

Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov