Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ustava ustavi

27.10.2015

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so iz vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so z vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Približno vemo, kaj vodi strokovnjake za družino na vatikanski sinodi k temu, da ne zmehčajo stališč do istospolno usmerjenih oziroma njihove poroke. Vemo, a je tudi vsaj malo komično, ko skupina homoseksualcev drugim homoseksualcem odreka pravico, da so homoseksualci.

Do pred dnevi, ko je poljski duhovnik z vrha kurije prostodušno priznal, da je homoseksualec, bi bila takšna trditev zlobno natolcevanje, danes, ko pa ob Frančišku že ptički na veji čivkajo o homoseksualnem lobiju znotraj Katoliške cerkev, pa je dejstvo.

Torej, homoseksualni lobi v Cerkvi ni uspel zlobirati, da bi se lahko geji poročali tudi pred oltarjem, zato se moramo logično vprašati o vzrokih, da ustavno sodišče dovoli zbiranje referendumskih podpisov o noveli zakona o družinskih razmerjih. O homoseksualnem lobiju pri njih še ni nihče poročal, zato smo prisiljeni tavati v megli. Kar pa je tudi zabavno opravilo.

Najprej in na začetku: z ustavnim sodiščem ni dobro češenj zobati. Če ima moč, da ljudi spravi iz zapora, ima najverjetneje tudi moč, da ljudi pošlje v zapor. Tako bomo brali na hitro in ponižno.

Ustavno sodišče se v svoji odločitvi ni opredeljevalo do tega, ali naj se homoseksualni pari izenačijo s heteroseksualnimi – za kaj takega so tam preveč premeteni. Preučili so le ustavnost zbiranja podpisov za referendum. Ampak, saj vsi vemo, kaj se bo zgodilo; seveda bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov, seveda bo na referendum prišlo dovolj državljanov in seveda bodo ti glasovali »proti« do predpisanega odstotka. Tako da, ali jim je to všeč ali ne, je ustavno sodišče v praksi s svojo odločitvijo zakonsko izenačitev istospolnih zvez zaustavilo.

Njihovo obrazložitev mora povprečno inteligenten prebrati kar nekajkrat, ker je podobna tisti, ko zajec lovi želvo in je nikakor ne more ujeti. Gre pa prevedeno za to, da sporna novela sicer res spreminja opredelitev zakonske zveze in s tem odpravlja protiustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo že enkrat prej, ko se je odločalo, da je ureditev dedovanja pri istospolnih parih protiustavna – ampak žal in se oproščamo – novela posega na večje število področnih zakonov. In seveda še kronski argument, ki vedno deluje: volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.

Skozi interpretacijo za telebane: izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu niso in ne morejo biti močnejši kot ljudstvo samo … ampak to velja samo takrat, ko gre za homoseksualne pare in njihovo poroko. Če pa gre recimo za novo obdavčitev, potem je predstavniško telo s svojimi odločitvami tudi za ustavno sodišče povsem OK.

Sledi seveda sprevrženi logiki, da dopolnjena referendumska zakonodaja prepoveduje referendume o finančnih odločitvah, kar so davki, ne pa o odločitvah, ki se tičejo človekovih pravic. Kar so gejevske poroke.

Vsi smo odločitvi ustavnega sodišča prikimali, ker vzgoja veleva, da je nad ustavnim sodiščem samo nebo, oziroma v tem primeru Bog in da se ustavnemu sodišču ne jezika nazaj. In kot smo videli, je ustavno sodišče svojo odločitev lepo in pravno korektno zapakiralo. Ampak vsaj tako malo pa lahko podvomimo …

Kot je v nekaterih športih ob tehnični izvedbi dovoljena tudi subjektivna ocena, tako se zdi, da tudi ustavno sodišče v delu javnosti dobiva za umetniški vtis nizke ocene. Nekaj njegovih zadnjih odločitev je najverjetneje pravno korektnih, a za liberalni del javnosti nesprejemljivih. Blokiranje izenačitve pravic istospolnih je nemoderna. Je nenapredena in nelogična glede na to, da so homoseksualni pari dejstvo. Seveda nismo slepi in jasno je, da velik del javnosti, pa ne samo v Sloveniji, takšnim porokam nasprotuje. In seveda je jasno, da imajo tako nasprotniki kot tudi zagovorniki izenačitve pravic svoje apologete.

Ampak po navadi to vlogo opravljamo mi v medijih, ki z veseljem interpretiramo in spodbujamo vso to kregarijo; a ustavno sodišče bi moralo biti nad tem. Ustavno sodišče je ustanova, ki bi morala potiskati državo naprej – v prihodnost, proti moderni in odprti družbi, ne pa jo pribijati s svojimi ustavnimi žeblji v ilovico očetnjave.

Če razumemo odločitev sodišča kot čebulo in z nje luščimo sloj za slojem, kmalu trčimo ob krščanski etos. Če zveza med dvema istospolnima pravno ni povsem veljavna, kar bo s svojo odločitvijo ustavno sodišče v Sloveniji neposredno uzakonilo, potem sodniki stojijo na stališču, da je edina mogoča družinska zveza med moškim in žensko.

Med očetom in materjo. Kar nas v še nadaljnji redukciji pripelje v raj, kjer sta se Adam in Eva kot dva albanska mešetarja posvečala sadju, namesto da bi se spraševala o teoriji in praksi reprodukcije. Povedano na kratko: če bi se takrat dobri Bog odločil za kombinacijo Adam-Adam ali Eva- Eva, mi danes teh debat ne bi imeli, homoseksualni zakon pa bi trajal samo eno življenje in se nato za vedno zapisal med večne skrivnosti znanega vesolja.

In še ves ta logični nesmisel na kratko: če bi kdo na ustavno sodišče naslovil vprašanje: “Ali Bog obstaja,” bi domov verjetno dobil položnico za žaljenje sodišča! Če pa nekdo na ustavno sodišče naslovi vprašanje: “Ali je edina zakonska zveza tista med možem in ženo,” ustavno sodišče odgovori z: “Da!


Zapisi iz močvirja

752 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Ustava ustavi

27.10.2015

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so iz vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Danes pa nekaj o istospolno usmerjenih. Tudi o gejih, nekaj malega pa še o homoseksualcih. Pred dnevi so z vatikanske sinode o družini sporočili, da stališč do porok istospolno usmerjenih niso zmehčali. Zmehčali pa so stališča o ločencih. Druga pomembna ustanova, ki svojih stališč do istospolno usmerjenih ni zmehčala, je slovensko ustavno sodišče. Kaj si tam mislijo o ločencih, sicer ne vemo, ampak bolje, da jih nihče ne vpraša.

Približno vemo, kaj vodi strokovnjake za družino na vatikanski sinodi k temu, da ne zmehčajo stališč do istospolno usmerjenih oziroma njihove poroke. Vemo, a je tudi vsaj malo komično, ko skupina homoseksualcev drugim homoseksualcem odreka pravico, da so homoseksualci.

Do pred dnevi, ko je poljski duhovnik z vrha kurije prostodušno priznal, da je homoseksualec, bi bila takšna trditev zlobno natolcevanje, danes, ko pa ob Frančišku že ptički na veji čivkajo o homoseksualnem lobiju znotraj Katoliške cerkev, pa je dejstvo.

Torej, homoseksualni lobi v Cerkvi ni uspel zlobirati, da bi se lahko geji poročali tudi pred oltarjem, zato se moramo logično vprašati o vzrokih, da ustavno sodišče dovoli zbiranje referendumskih podpisov o noveli zakona o družinskih razmerjih. O homoseksualnem lobiju pri njih še ni nihče poročal, zato smo prisiljeni tavati v megli. Kar pa je tudi zabavno opravilo.

Najprej in na začetku: z ustavnim sodiščem ni dobro češenj zobati. Če ima moč, da ljudi spravi iz zapora, ima najverjetneje tudi moč, da ljudi pošlje v zapor. Tako bomo brali na hitro in ponižno.

Ustavno sodišče se v svoji odločitvi ni opredeljevalo do tega, ali naj se homoseksualni pari izenačijo s heteroseksualnimi – za kaj takega so tam preveč premeteni. Preučili so le ustavnost zbiranja podpisov za referendum. Ampak, saj vsi vemo, kaj se bo zgodilo; seveda bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov, seveda bo na referendum prišlo dovolj državljanov in seveda bodo ti glasovali »proti« do predpisanega odstotka. Tako da, ali jim je to všeč ali ne, je ustavno sodišče v praksi s svojo odločitvijo zakonsko izenačitev istospolnih zvez zaustavilo.

Njihovo obrazložitev mora povprečno inteligenten prebrati kar nekajkrat, ker je podobna tisti, ko zajec lovi želvo in je nikakor ne more ujeti. Gre pa prevedeno za to, da sporna novela sicer res spreminja opredelitev zakonske zveze in s tem odpravlja protiustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo že enkrat prej, ko se je odločalo, da je ureditev dedovanja pri istospolnih parih protiustavna – ampak žal in se oproščamo – novela posega na večje število področnih zakonov. In seveda še kronski argument, ki vedno deluje: volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.

Skozi interpretacijo za telebane: izvoljeni predstavniki ljudstva v parlamentu niso in ne morejo biti močnejši kot ljudstvo samo … ampak to velja samo takrat, ko gre za homoseksualne pare in njihovo poroko. Če pa gre recimo za novo obdavčitev, potem je predstavniško telo s svojimi odločitvami tudi za ustavno sodišče povsem OK.

Sledi seveda sprevrženi logiki, da dopolnjena referendumska zakonodaja prepoveduje referendume o finančnih odločitvah, kar so davki, ne pa o odločitvah, ki se tičejo človekovih pravic. Kar so gejevske poroke.

Vsi smo odločitvi ustavnega sodišča prikimali, ker vzgoja veleva, da je nad ustavnim sodiščem samo nebo, oziroma v tem primeru Bog in da se ustavnemu sodišču ne jezika nazaj. In kot smo videli, je ustavno sodišče svojo odločitev lepo in pravno korektno zapakiralo. Ampak vsaj tako malo pa lahko podvomimo …

Kot je v nekaterih športih ob tehnični izvedbi dovoljena tudi subjektivna ocena, tako se zdi, da tudi ustavno sodišče v delu javnosti dobiva za umetniški vtis nizke ocene. Nekaj njegovih zadnjih odločitev je najverjetneje pravno korektnih, a za liberalni del javnosti nesprejemljivih. Blokiranje izenačitve pravic istospolnih je nemoderna. Je nenapredena in nelogična glede na to, da so homoseksualni pari dejstvo. Seveda nismo slepi in jasno je, da velik del javnosti, pa ne samo v Sloveniji, takšnim porokam nasprotuje. In seveda je jasno, da imajo tako nasprotniki kot tudi zagovorniki izenačitve pravic svoje apologete.

Ampak po navadi to vlogo opravljamo mi v medijih, ki z veseljem interpretiramo in spodbujamo vso to kregarijo; a ustavno sodišče bi moralo biti nad tem. Ustavno sodišče je ustanova, ki bi morala potiskati državo naprej – v prihodnost, proti moderni in odprti družbi, ne pa jo pribijati s svojimi ustavnimi žeblji v ilovico očetnjave.

Če razumemo odločitev sodišča kot čebulo in z nje luščimo sloj za slojem, kmalu trčimo ob krščanski etos. Če zveza med dvema istospolnima pravno ni povsem veljavna, kar bo s svojo odločitvijo ustavno sodišče v Sloveniji neposredno uzakonilo, potem sodniki stojijo na stališču, da je edina mogoča družinska zveza med moškim in žensko.

Med očetom in materjo. Kar nas v še nadaljnji redukciji pripelje v raj, kjer sta se Adam in Eva kot dva albanska mešetarja posvečala sadju, namesto da bi se spraševala o teoriji in praksi reprodukcije. Povedano na kratko: če bi se takrat dobri Bog odločil za kombinacijo Adam-Adam ali Eva- Eva, mi danes teh debat ne bi imeli, homoseksualni zakon pa bi trajal samo eno življenje in se nato za vedno zapisal med večne skrivnosti znanega vesolja.

In še ves ta logični nesmisel na kratko: če bi kdo na ustavno sodišče naslovil vprašanje: “Ali Bog obstaja,” bi domov verjetno dobil položnico za žaljenje sodišča! Če pa nekdo na ustavno sodišče naslovi vprašanje: “Ali je edina zakonska zveza tista med možem in ženo,” ustavno sodišče odgovori z: “Da!


20.11.2018

Zdravo, tukaj James iz Metallice!

Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite


13.11.2018

Vrane družijo se rade

Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov