Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ograje

10.11.2015


Ali so postavljene zato, da oni ne morejo noter, ali zato, da mi ne moremo ven?

Mediji lažemo, za to spoznanje ni treba daleč. Recimo, ali ste morebiti prebrali v kateri veleslavnih filmskih kritik novega Jamesa Bonda, da je v nekaj kadrih ubogi Bond neverjetno podoben Borutu Pahorju? Če bi bili mediji resnicoljubni, kot se spodobi, bi raziskali, ali je res šlo za Pahorja, ki mu manjka le še Bond, pa bi opravljal vse poklice na planetu, ali pa je šlo za naključje. In medtem ko s to bombico zapuščamo filmske kritike, naj se praskajo po zamaščenem lasišču, si poglejmo zgodbo o ograji:

Največja zadrega je na ravni jezika … Satiriki se po malem norčujejo, ker je ne poimenujemo s pravim imenom, saj prihodnji ograji ali žici ali mreži oblastniki pravijo tehnična ovira! Kar je načeloma res smešno, vendar če poznamo nesmrtni izrek: “Čemur se reče vrtnica, enako sladko z drugim imenom bi dišalo”, vemo, da gre za razliko med pojavom in bistvom.

In ograja je ograja, ne glede na to, kako jo imenujemo.

Ni pa ta ugotovitev srčika našega izvajanja. Za pomik proti središču zadrege je treba k pomembni in premalo upoštevani vedi, k psiholingvistiki. Saj poznate legende o tem, kako imajo Eskimi sto izrazov o snegu, Beduini pa o pesku in tako naprej in nazaj po spolzki povezavi med stvarstvom in jezikom? In Slovenci nimamo ne snega ne peska v izobilju, imamo pa na milijone ograj! Tako bi bilo logično, da tehnične ovire razumemo povsem naravno, ne pa cinično in zasmehljivo, kot jih skušajo prikazati pretirano liberalni intelektualci.

Torej: ograja, ograda, meja, plot, planke, ograd, živa meja, zid, branik, če naštejemo le nekaj izrazov za najbolj priljubljeno slovensko zabavo, ki je ograjevanje. Ker če vsaj malo spremljamo razprave in sodbe slovenskih sodišč, kmalu ugotovimo, da se jih velika večina dogaja okoli ograj in plotov, mej in razmejitev med sosedi, stanovanji, hišami, vasmi in mesti. Povedano drugače: ko so padle zunanje meje, so se notranje učvrstile s toliko večjim veseljem. Bojni klic sodobnega razsvetljenstva »meje so v glavah« v slovenskem primeru niti po naključju ne velja. Meje niso v glavah, temveč so v katastrih in v zemljiškoknjižnih izpiskih in v oporokah in v ločitvah … meje so povsod in med mejami so ograje. Zato je smešno, da želi vlada kupiti najnovejšo ograjo v tujini. Kako boš prodal ograjo ograjevalcu, ki si je preklemano reč izmislil!

Ker pa je vseeno nerodno, da za ograje ali plotove uporabljamo arhaično terminologijo, ki se je rodila skupaj z jezikom samim, je povsem logično, da je z razvijajočim se jezikom napočil tudi čas nove terminologije. In kot sosedje ne kričijo več “I, kam bi del“, temveč se z elektronskim podpisom prijavijo v sodno dvorano, tako je treba izreko posodobiti … od tod potem izraz tehnična ovira, ki ograjo postavi v sodoben, napreden in z duhom časa usklajen psiholingvistični koncept.

Sklepamo, da so izumitelji izraza hoteli pokazati na razliko med Sotlo, po kateri brodijo begunci in je naravna ovira, in med ograjo, ki je umetna ovira. Ampak ker umetna ali industrijska ovira zveni preveč brezosebno, so uporabili izraz tehnična ovira. Predvidevamo, da je izraz nastal na jezikoslovnem oddelku Notranjega ministrstva, kjer so policijski slavisti že skovali izraz za ovire, ki predrejo gume bežečemu avtomobilu in ga tako ustavijo … Imenujejo jih tehnična prisilna sredstva, tako da se je zdelo poimenovanje ograje, ki bo simbolno predrla gume in ustavila begunski val, s tehnično oviro povsem primerno.

Od lingvistike pa h globalni politiki. Zakaj je tako nerodno izreči besedo ograja? Jasno, ker s širjenjem ograj in bodečih žic po evropskih mejah simbolno in tudi pravno pade vse, za kar si je združena Evropa prizadevala. Evropa z ograjami postane spet razdružena in veliki projekt se sesuje sam vase; ob tem pa se najverjetneje zgodi kup neprijetnosti, saj imamo Evropejci že od Rima sem izjemno samosvoj način zarisovanja novih meja. Da ne govorimo o zadregi tistih, ki so si skovali svoj politični kredo na kritiki z žicami in stražnicami obdanih totalitarizmov – zdaj pa bi se morali podpisati pod enake ukrepe, pod kakršne se je podpisoval recimo Josip Visarjonovič. To pa bi bilo za zadnja poglavja že naročenih biografij zelo slabo … Prav zaradi teh in podobnih zadreg gre evropski politični eliti izraz ograja težje po grlu kot otroku ajdovi žganci.

Pa še na eno svetohlinsko priliko je treba opozoriti. Slovenci brez ograj živimo le droben trenutek glede na dolžino življenja našega naroda. Teh nekaj brezograjnih let od uveljavitve Schengena sem je, kot kaže, le kratek predah; stoletja pred tem smo namreč živeli znotraj socialnih, razrednih in povsem stvarnih ograj. Le ena generacija do zdaj se je rodila v slovenski svet brez ograj, vsi drugi smo preživeli svoj vek znotraj njih. Zato je naše zgražanje nad ograjami bolj kot ne akademsko; telesa in možgani pa še predobro vedo, kako se lahko in kako se ne sme živeti znotraj ograj.

In kot pri vsaki z ograjo opasani meji se bomo v prihodnjih dneh s pogledom na tehnične ovire spraševali tisto osnovno absurdno vprašanje: ali so postavljene zato, da oni ne morejo noter, ali zato, da mi ne moremo ven?


Zapisi iz močvirja

755 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Ograje

10.11.2015


Ali so postavljene zato, da oni ne morejo noter, ali zato, da mi ne moremo ven?

Mediji lažemo, za to spoznanje ni treba daleč. Recimo, ali ste morebiti prebrali v kateri veleslavnih filmskih kritik novega Jamesa Bonda, da je v nekaj kadrih ubogi Bond neverjetno podoben Borutu Pahorju? Če bi bili mediji resnicoljubni, kot se spodobi, bi raziskali, ali je res šlo za Pahorja, ki mu manjka le še Bond, pa bi opravljal vse poklice na planetu, ali pa je šlo za naključje. In medtem ko s to bombico zapuščamo filmske kritike, naj se praskajo po zamaščenem lasišču, si poglejmo zgodbo o ograji:

Največja zadrega je na ravni jezika … Satiriki se po malem norčujejo, ker je ne poimenujemo s pravim imenom, saj prihodnji ograji ali žici ali mreži oblastniki pravijo tehnična ovira! Kar je načeloma res smešno, vendar če poznamo nesmrtni izrek: “Čemur se reče vrtnica, enako sladko z drugim imenom bi dišalo”, vemo, da gre za razliko med pojavom in bistvom.

In ograja je ograja, ne glede na to, kako jo imenujemo.

Ni pa ta ugotovitev srčika našega izvajanja. Za pomik proti središču zadrege je treba k pomembni in premalo upoštevani vedi, k psiholingvistiki. Saj poznate legende o tem, kako imajo Eskimi sto izrazov o snegu, Beduini pa o pesku in tako naprej in nazaj po spolzki povezavi med stvarstvom in jezikom? In Slovenci nimamo ne snega ne peska v izobilju, imamo pa na milijone ograj! Tako bi bilo logično, da tehnične ovire razumemo povsem naravno, ne pa cinično in zasmehljivo, kot jih skušajo prikazati pretirano liberalni intelektualci.

Torej: ograja, ograda, meja, plot, planke, ograd, živa meja, zid, branik, če naštejemo le nekaj izrazov za najbolj priljubljeno slovensko zabavo, ki je ograjevanje. Ker če vsaj malo spremljamo razprave in sodbe slovenskih sodišč, kmalu ugotovimo, da se jih velika večina dogaja okoli ograj in plotov, mej in razmejitev med sosedi, stanovanji, hišami, vasmi in mesti. Povedano drugače: ko so padle zunanje meje, so se notranje učvrstile s toliko večjim veseljem. Bojni klic sodobnega razsvetljenstva »meje so v glavah« v slovenskem primeru niti po naključju ne velja. Meje niso v glavah, temveč so v katastrih in v zemljiškoknjižnih izpiskih in v oporokah in v ločitvah … meje so povsod in med mejami so ograje. Zato je smešno, da želi vlada kupiti najnovejšo ograjo v tujini. Kako boš prodal ograjo ograjevalcu, ki si je preklemano reč izmislil!

Ker pa je vseeno nerodno, da za ograje ali plotove uporabljamo arhaično terminologijo, ki se je rodila skupaj z jezikom samim, je povsem logično, da je z razvijajočim se jezikom napočil tudi čas nove terminologije. In kot sosedje ne kričijo več “I, kam bi del“, temveč se z elektronskim podpisom prijavijo v sodno dvorano, tako je treba izreko posodobiti … od tod potem izraz tehnična ovira, ki ograjo postavi v sodoben, napreden in z duhom časa usklajen psiholingvistični koncept.

Sklepamo, da so izumitelji izraza hoteli pokazati na razliko med Sotlo, po kateri brodijo begunci in je naravna ovira, in med ograjo, ki je umetna ovira. Ampak ker umetna ali industrijska ovira zveni preveč brezosebno, so uporabili izraz tehnična ovira. Predvidevamo, da je izraz nastal na jezikoslovnem oddelku Notranjega ministrstva, kjer so policijski slavisti že skovali izraz za ovire, ki predrejo gume bežečemu avtomobilu in ga tako ustavijo … Imenujejo jih tehnična prisilna sredstva, tako da se je zdelo poimenovanje ograje, ki bo simbolno predrla gume in ustavila begunski val, s tehnično oviro povsem primerno.

Od lingvistike pa h globalni politiki. Zakaj je tako nerodno izreči besedo ograja? Jasno, ker s širjenjem ograj in bodečih žic po evropskih mejah simbolno in tudi pravno pade vse, za kar si je združena Evropa prizadevala. Evropa z ograjami postane spet razdružena in veliki projekt se sesuje sam vase; ob tem pa se najverjetneje zgodi kup neprijetnosti, saj imamo Evropejci že od Rima sem izjemno samosvoj način zarisovanja novih meja. Da ne govorimo o zadregi tistih, ki so si skovali svoj politični kredo na kritiki z žicami in stražnicami obdanih totalitarizmov – zdaj pa bi se morali podpisati pod enake ukrepe, pod kakršne se je podpisoval recimo Josip Visarjonovič. To pa bi bilo za zadnja poglavja že naročenih biografij zelo slabo … Prav zaradi teh in podobnih zadreg gre evropski politični eliti izraz ograja težje po grlu kot otroku ajdovi žganci.

Pa še na eno svetohlinsko priliko je treba opozoriti. Slovenci brez ograj živimo le droben trenutek glede na dolžino življenja našega naroda. Teh nekaj brezograjnih let od uveljavitve Schengena sem je, kot kaže, le kratek predah; stoletja pred tem smo namreč živeli znotraj socialnih, razrednih in povsem stvarnih ograj. Le ena generacija do zdaj se je rodila v slovenski svet brez ograj, vsi drugi smo preživeli svoj vek znotraj njih. Zato je naše zgražanje nad ograjami bolj kot ne akademsko; telesa in možgani pa še predobro vedo, kako se lahko in kako se ne sme živeti znotraj ograj.

In kot pri vsaki z ograjo opasani meji se bomo v prihodnjih dneh s pogledom na tehnične ovire spraševali tisto osnovno absurdno vprašanje: ali so postavljene zato, da oni ne morejo noter, ali zato, da mi ne moremo ven?


06.06.2017

Tretja svetovna vojna

Če si drznemo današnje stanje razglasiti kot tretjo svetovno vojno, avtomatično dobimo odgovor na duhovito misel velikega Alberta. “Ne vem, s čim se bo bojevala tretja svetovna vojna, četrta se bo s palicami in kamni,” je genialno dahnil veliki mož. Danes poznamo odgovor: “Tretja svetovna vojna se bo bojevala z belimi kombiji in noži!”


30.05.2017

Pop na pošti

Danes pa o dogodku, ki ima v histerično drvečem času že precejšnjo brado, a si zaradi pomembnosti vse rabote na našo sedanjost zasluži podrobnejšo analizo. Govorimo o sojenju Janezu Janši zaradi razžalitve dveh novinarskih kolegic. Stvar je bila končana, kolegici čakata na odškodnino, čeprav ta ne izbriše klevet in vse skupaj bi slej kot prej potonilo v brezčasnost slovenskih bizarnosti. A se je odvetnik toženega domislil, da sodba Janši ni bila vložena, ker ima premajhen, oziroma prepoln poštni nabiralnik, oziroma da poštar z uradno pošto v tem primeru ni ravnal pravilno in da naslovnika ni bilo doma. Ker je bil na dopustu. Zato morajo postopek obnoviti. In tako naprej in tako nazaj.


23.05.2017

Bližajo se volitve

Danes pa nekaj v obrambo olike in zdrave pameti. Bližajo se volitve. Kot ste zagotovo opazili. Najpogostejši znak bližajočih se volitev so politični analitiki, ki se začnejo v medijih pojavljati pogosteje kot vremenarji. “Ena lastovka še ne prinese pomladi, trije politični analitiki pa že prinesejo volitve.” Prihajajo volitve! Merilci javnega mnenja se vznemirijo. Novi obrazi se pobrijejo. Stari obrazi postanejo priljudni. Člani republiške volilne komisije se zberejo na skrivni lokaciji. Prostore osnovnih šol in vaških skupnosti pometejo. Stranke imajo kongrese. Če kongres nima stranke, jo ustanovi. Take stvari se dogajajo, ko se bližajo volitve.


16.05.2017

Mi gradimo ceste proge

Danes pa na kratko, kajti mudi se. Zastavili si bomo temeljno vprašanje razvoja in s tem prihodnosti te države: “Zakaj v Sloveniji ni mogoče ničesar več zgraditi?” Vprašanje bomo postavili brez večje ambicije nanj odgovoriti, kajti že tako se v javnosti potika preveč odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar pa je pravzaprav del problema.


09.05.2017

Enajst sekir in petnajst macol

Saga o veleposlaniku v Španiji, ki je med letoma 2007 in 2010 na veliko kupoval gospodinjske pripomočke in orodje, se počasi približuje koncu. Med sojenji, zastaranji in zahtevami po povračilu škode z obeh strani je prejšnje dni koprsko sodišče odločilo, da je njegova ekscelenca dejanja storila v neprištevnem stanju. Izvedenec je navedel psihiatrično bolezen, za katero boleha dotični in primer je za zdaj končan. Ob robu sodne sage smo kot zainteresirana javnost izvedeli še nekaj pikantnih, nekaj pa celo čudnih detajlov. Da je njegova ekscelenca še pred Madridom spolno napadel otroka, da je neracionalno zapravljal in tako naprej in tako nazaj.


02.05.2017

Jabolka in hruške

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


18.04.2017

Ko pjeva, zlo ne misli

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.


11.04.2017

Čakajoč na varnost

"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


04.04.2017

Agro kaj…

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


28.03.2017

Elektro epitaf

Skupina podjetnikov je v Mariboru, kje pa drugje, predstavila digitalni nagrobnik.


21.03.2017

Begunski referendum

Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.


14.03.2017

Mama je ena sama

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.


07.03.2017

Pet predlogov z bambusom in gobicami

Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.


28.02.2017

Čiki in pesmi

Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.


21.02.2017

Vi gec

Za kar nekaj razburjenja je poskrbela novica, da se bo rojakom v Avstriji zgodila krivica. In to velika. Ne le njim. Krivica se bo zgodila vsem nam, ki čutimo in govorimo slovensko. Po predlogu nove koroške deželne ustave naj bi slovenščina prenehala obstajati kot uradni jezik. Kot vemo, je slovenščina v nekaterih južnokoroških občinah celo večinski jezik in zato ne gre le za politično in zgodovinsko, temveč tudi za vsakdanji življenjsko sporen predlog. In medtem ko se slovenska politika ukvarja s tem, katera opcija bo več svete jeze stresla na Avstrijce, seveda s potrebno politično etiketo "so le Avstrijci," imamo na Valu 202 nekaj konkretnih rešitev.


14.02.2017

Generacija XYZ

Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.


07.02.2017

Kavni servisi in kristalne vaze

Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril. Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.


31.01.2017

V boj! V boj, za teran svoj!

Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.


Stran 17 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov