Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ograje

10.11.2015


Ali so postavljene zato, da oni ne morejo noter, ali zato, da mi ne moremo ven?

Mediji lažemo, za to spoznanje ni treba daleč. Recimo, ali ste morebiti prebrali v kateri veleslavnih filmskih kritik novega Jamesa Bonda, da je v nekaj kadrih ubogi Bond neverjetno podoben Borutu Pahorju? Če bi bili mediji resnicoljubni, kot se spodobi, bi raziskali, ali je res šlo za Pahorja, ki mu manjka le še Bond, pa bi opravljal vse poklice na planetu, ali pa je šlo za naključje. In medtem ko s to bombico zapuščamo filmske kritike, naj se praskajo po zamaščenem lasišču, si poglejmo zgodbo o ograji:

Največja zadrega je na ravni jezika … Satiriki se po malem norčujejo, ker je ne poimenujemo s pravim imenom, saj prihodnji ograji ali žici ali mreži oblastniki pravijo tehnična ovira! Kar je načeloma res smešno, vendar če poznamo nesmrtni izrek: “Čemur se reče vrtnica, enako sladko z drugim imenom bi dišalo”, vemo, da gre za razliko med pojavom in bistvom.

In ograja je ograja, ne glede na to, kako jo imenujemo.

Ni pa ta ugotovitev srčika našega izvajanja. Za pomik proti središču zadrege je treba k pomembni in premalo upoštevani vedi, k psiholingvistiki. Saj poznate legende o tem, kako imajo Eskimi sto izrazov o snegu, Beduini pa o pesku in tako naprej in nazaj po spolzki povezavi med stvarstvom in jezikom? In Slovenci nimamo ne snega ne peska v izobilju, imamo pa na milijone ograj! Tako bi bilo logično, da tehnične ovire razumemo povsem naravno, ne pa cinično in zasmehljivo, kot jih skušajo prikazati pretirano liberalni intelektualci.

Torej: ograja, ograda, meja, plot, planke, ograd, živa meja, zid, branik, če naštejemo le nekaj izrazov za najbolj priljubljeno slovensko zabavo, ki je ograjevanje. Ker če vsaj malo spremljamo razprave in sodbe slovenskih sodišč, kmalu ugotovimo, da se jih velika večina dogaja okoli ograj in plotov, mej in razmejitev med sosedi, stanovanji, hišami, vasmi in mesti. Povedano drugače: ko so padle zunanje meje, so se notranje učvrstile s toliko večjim veseljem. Bojni klic sodobnega razsvetljenstva »meje so v glavah« v slovenskem primeru niti po naključju ne velja. Meje niso v glavah, temveč so v katastrih in v zemljiškoknjižnih izpiskih in v oporokah in v ločitvah … meje so povsod in med mejami so ograje. Zato je smešno, da želi vlada kupiti najnovejšo ograjo v tujini. Kako boš prodal ograjo ograjevalcu, ki si je preklemano reč izmislil!

Ker pa je vseeno nerodno, da za ograje ali plotove uporabljamo arhaično terminologijo, ki se je rodila skupaj z jezikom samim, je povsem logično, da je z razvijajočim se jezikom napočil tudi čas nove terminologije. In kot sosedje ne kričijo več “I, kam bi del“, temveč se z elektronskim podpisom prijavijo v sodno dvorano, tako je treba izreko posodobiti … od tod potem izraz tehnična ovira, ki ograjo postavi v sodoben, napreden in z duhom časa usklajen psiholingvistični koncept.

Sklepamo, da so izumitelji izraza hoteli pokazati na razliko med Sotlo, po kateri brodijo begunci in je naravna ovira, in med ograjo, ki je umetna ovira. Ampak ker umetna ali industrijska ovira zveni preveč brezosebno, so uporabili izraz tehnična ovira. Predvidevamo, da je izraz nastal na jezikoslovnem oddelku Notranjega ministrstva, kjer so policijski slavisti že skovali izraz za ovire, ki predrejo gume bežečemu avtomobilu in ga tako ustavijo … Imenujejo jih tehnična prisilna sredstva, tako da se je zdelo poimenovanje ograje, ki bo simbolno predrla gume in ustavila begunski val, s tehnično oviro povsem primerno.

Od lingvistike pa h globalni politiki. Zakaj je tako nerodno izreči besedo ograja? Jasno, ker s širjenjem ograj in bodečih žic po evropskih mejah simbolno in tudi pravno pade vse, za kar si je združena Evropa prizadevala. Evropa z ograjami postane spet razdružena in veliki projekt se sesuje sam vase; ob tem pa se najverjetneje zgodi kup neprijetnosti, saj imamo Evropejci že od Rima sem izjemno samosvoj način zarisovanja novih meja. Da ne govorimo o zadregi tistih, ki so si skovali svoj politični kredo na kritiki z žicami in stražnicami obdanih totalitarizmov – zdaj pa bi se morali podpisati pod enake ukrepe, pod kakršne se je podpisoval recimo Josip Visarjonovič. To pa bi bilo za zadnja poglavja že naročenih biografij zelo slabo … Prav zaradi teh in podobnih zadreg gre evropski politični eliti izraz ograja težje po grlu kot otroku ajdovi žganci.

Pa še na eno svetohlinsko priliko je treba opozoriti. Slovenci brez ograj živimo le droben trenutek glede na dolžino življenja našega naroda. Teh nekaj brezograjnih let od uveljavitve Schengena sem je, kot kaže, le kratek predah; stoletja pred tem smo namreč živeli znotraj socialnih, razrednih in povsem stvarnih ograj. Le ena generacija do zdaj se je rodila v slovenski svet brez ograj, vsi drugi smo preživeli svoj vek znotraj njih. Zato je naše zgražanje nad ograjami bolj kot ne akademsko; telesa in možgani pa še predobro vedo, kako se lahko in kako se ne sme živeti znotraj ograj.

In kot pri vsaki z ograjo opasani meji se bomo v prihodnjih dneh s pogledom na tehnične ovire spraševali tisto osnovno absurdno vprašanje: ali so postavljene zato, da oni ne morejo noter, ali zato, da mi ne moremo ven?


Zapisi iz močvirja

755 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Ograje

10.11.2015


Ali so postavljene zato, da oni ne morejo noter, ali zato, da mi ne moremo ven?

Mediji lažemo, za to spoznanje ni treba daleč. Recimo, ali ste morebiti prebrali v kateri veleslavnih filmskih kritik novega Jamesa Bonda, da je v nekaj kadrih ubogi Bond neverjetno podoben Borutu Pahorju? Če bi bili mediji resnicoljubni, kot se spodobi, bi raziskali, ali je res šlo za Pahorja, ki mu manjka le še Bond, pa bi opravljal vse poklice na planetu, ali pa je šlo za naključje. In medtem ko s to bombico zapuščamo filmske kritike, naj se praskajo po zamaščenem lasišču, si poglejmo zgodbo o ograji:

Največja zadrega je na ravni jezika … Satiriki se po malem norčujejo, ker je ne poimenujemo s pravim imenom, saj prihodnji ograji ali žici ali mreži oblastniki pravijo tehnična ovira! Kar je načeloma res smešno, vendar če poznamo nesmrtni izrek: “Čemur se reče vrtnica, enako sladko z drugim imenom bi dišalo”, vemo, da gre za razliko med pojavom in bistvom.

In ograja je ograja, ne glede na to, kako jo imenujemo.

Ni pa ta ugotovitev srčika našega izvajanja. Za pomik proti središču zadrege je treba k pomembni in premalo upoštevani vedi, k psiholingvistiki. Saj poznate legende o tem, kako imajo Eskimi sto izrazov o snegu, Beduini pa o pesku in tako naprej in nazaj po spolzki povezavi med stvarstvom in jezikom? In Slovenci nimamo ne snega ne peska v izobilju, imamo pa na milijone ograj! Tako bi bilo logično, da tehnične ovire razumemo povsem naravno, ne pa cinično in zasmehljivo, kot jih skušajo prikazati pretirano liberalni intelektualci.

Torej: ograja, ograda, meja, plot, planke, ograd, živa meja, zid, branik, če naštejemo le nekaj izrazov za najbolj priljubljeno slovensko zabavo, ki je ograjevanje. Ker če vsaj malo spremljamo razprave in sodbe slovenskih sodišč, kmalu ugotovimo, da se jih velika večina dogaja okoli ograj in plotov, mej in razmejitev med sosedi, stanovanji, hišami, vasmi in mesti. Povedano drugače: ko so padle zunanje meje, so se notranje učvrstile s toliko večjim veseljem. Bojni klic sodobnega razsvetljenstva »meje so v glavah« v slovenskem primeru niti po naključju ne velja. Meje niso v glavah, temveč so v katastrih in v zemljiškoknjižnih izpiskih in v oporokah in v ločitvah … meje so povsod in med mejami so ograje. Zato je smešno, da želi vlada kupiti najnovejšo ograjo v tujini. Kako boš prodal ograjo ograjevalcu, ki si je preklemano reč izmislil!

Ker pa je vseeno nerodno, da za ograje ali plotove uporabljamo arhaično terminologijo, ki se je rodila skupaj z jezikom samim, je povsem logično, da je z razvijajočim se jezikom napočil tudi čas nove terminologije. In kot sosedje ne kričijo več “I, kam bi del“, temveč se z elektronskim podpisom prijavijo v sodno dvorano, tako je treba izreko posodobiti … od tod potem izraz tehnična ovira, ki ograjo postavi v sodoben, napreden in z duhom časa usklajen psiholingvistični koncept.

Sklepamo, da so izumitelji izraza hoteli pokazati na razliko med Sotlo, po kateri brodijo begunci in je naravna ovira, in med ograjo, ki je umetna ovira. Ampak ker umetna ali industrijska ovira zveni preveč brezosebno, so uporabili izraz tehnična ovira. Predvidevamo, da je izraz nastal na jezikoslovnem oddelku Notranjega ministrstva, kjer so policijski slavisti že skovali izraz za ovire, ki predrejo gume bežečemu avtomobilu in ga tako ustavijo … Imenujejo jih tehnična prisilna sredstva, tako da se je zdelo poimenovanje ograje, ki bo simbolno predrla gume in ustavila begunski val, s tehnično oviro povsem primerno.

Od lingvistike pa h globalni politiki. Zakaj je tako nerodno izreči besedo ograja? Jasno, ker s širjenjem ograj in bodečih žic po evropskih mejah simbolno in tudi pravno pade vse, za kar si je združena Evropa prizadevala. Evropa z ograjami postane spet razdružena in veliki projekt se sesuje sam vase; ob tem pa se najverjetneje zgodi kup neprijetnosti, saj imamo Evropejci že od Rima sem izjemno samosvoj način zarisovanja novih meja. Da ne govorimo o zadregi tistih, ki so si skovali svoj politični kredo na kritiki z žicami in stražnicami obdanih totalitarizmov – zdaj pa bi se morali podpisati pod enake ukrepe, pod kakršne se je podpisoval recimo Josip Visarjonovič. To pa bi bilo za zadnja poglavja že naročenih biografij zelo slabo … Prav zaradi teh in podobnih zadreg gre evropski politični eliti izraz ograja težje po grlu kot otroku ajdovi žganci.

Pa še na eno svetohlinsko priliko je treba opozoriti. Slovenci brez ograj živimo le droben trenutek glede na dolžino življenja našega naroda. Teh nekaj brezograjnih let od uveljavitve Schengena sem je, kot kaže, le kratek predah; stoletja pred tem smo namreč živeli znotraj socialnih, razrednih in povsem stvarnih ograj. Le ena generacija do zdaj se je rodila v slovenski svet brez ograj, vsi drugi smo preživeli svoj vek znotraj njih. Zato je naše zgražanje nad ograjami bolj kot ne akademsko; telesa in možgani pa še predobro vedo, kako se lahko in kako se ne sme živeti znotraj ograj.

In kot pri vsaki z ograjo opasani meji se bomo v prihodnjih dneh s pogledom na tehnične ovire spraševali tisto osnovno absurdno vprašanje: ali so postavljene zato, da oni ne morejo noter, ali zato, da mi ne moremo ven?


26.12.2017

Javnost javnih oseb

Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.


19.12.2017

Svoboden denar nesvobodnih ljudi

Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar


12.12.2017

Koliko je teh ur ali izkrivljena realnost

Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?


05.12.2017

Zasebni šolarji

Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi


28.11.2017

Med oglasnimi bloki ali Reklamokracija

Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.


21.11.2017

Klinc vas gleda

Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni


14.11.2017

Zločin in kazen po slovensko

Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.


07.11.2017

Zidarska moda na političnih dogodkih

Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano


31.10.2017

Čez vodo skače, kjer je most

V današnji glosi o mladosti, mladini in mladih.


24.10.2017

Prekletstvo lepe nedelje

Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.


17.10.2017

2030

Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.


10.10.2017

Maslo in topovi

Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.


03.10.2017

Andrej in Miro pred cesarico

Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?


26.09.2017

Druga priložnost drugega tira

Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.


19.09.2017

... ni Sloven´c, hej, hej, hej!

Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".


12.09.2017

Žan in kulturni boj

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.


04.07.2017

Arbitraža za telebane

Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.


27.06.2017

Pokaži nam, Miro

Vlada poskuša obrniti prepričanje, da je neuspešna, z bolj ali manj posrečenimi PR-akcijami. Kamor sodi tudi povečano Cerarjevo javno pojavljanje.


20.06.2017

Davkoplačevalci in žalujoči ostali

Nenadna skrb za davkoplačevalce, ki v luči neprodaje NLB ne smejo biti ponovno oškodovani, se zdi milo rečeno neiskrena.


13.06.2017

Eno rojstvo, ena zastava

Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.


Stran 16 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov