Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Močvirje se konča v Parizu

17.11.2015

Preden nove generacije naših otrok pomečemo v globalno mesoreznico, poskušajmo vsaj s pamfletom ali dvema preprečiti to, čemur celo nezmotljivi Frančišek pravi tretja svetovna vojna.

V kritičnih časih se zdi zelo pomembno, kdo narod vodi

Treba bo na vojsko,” modrujejo dedje za pečjo in res se zdi, kot da se civilizacija sesuva sama vase. A še preden nove generacije naših otrok pomečemo v globalno mesoreznico, poskušajmo vsaj s pamfletom ali dvema preprečiti to, čemur celo nezmotljivi Frančišek pravi tretja svetovna vojna.

V kritičnih časih se zdi zelo pomembno, kdo posamezni narod vodi. Voditelji so v času napredka in miru samo medijske lutke, a čas vojne in uničenja praviloma rodi moralno trdne in jekleno odločne može … Kajti ne smemo pozabiti: z nesposobnim in omejenim voditeljem se je vse skupaj tudi začelo.

Posnetek Georga W., kako nemo strmi predse, ko mu povedo za dvojčka, bo šel v kolektivno zavest naše ere. Podoba omejenca, ki ga je v podobi zgodovine dohitela usoda … Po domače: kaj lahko pričakujemo od voditeljev zdaj, ko je kakec resnično priletel v ventilator?

Zadnjič je bila slovesna proslava. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je organiziralo slovesnost ob 25. obletnici odločitve za slovensko samostojnost. Vsega tega ne bi vedeli, če nam ne bi nacionalna televizija blagohotno omogočila prenosa prireditve iz Poljč.

Da ne gremo pregloboko v podrobnosti; kolikor je znano, so se slovenski osamosvojitelji med seboj sprli, tako da niti natančno ne vemo, kdo je bolj pravi osamosvojitelj! Podoba je le, da z negovanjem spomina na osamosvojitev prav ta spomin pravzaprav skrunijo. Tako v mislih kot – glede na številne zapornike v prvih vrstah proslave – tudi v dejanjih. In med temi, vsaj za slovensko pravosodje vprašljivimi liki slovenske osamosvojitve sedi predsednik republike. Moder, strpen in spraven …

Na proslavi je bil, kot se za proslavo spodobi, tudi slavnostni govornik. Eden tistih, ki so politiko razočarano zapustili takoj po osamosvojitvi. Cela vrsta je teh razočarancev, ki so pričakovali, da bo demokracija nekaj povsem drugega, kot se je nato izleglo. Drugače povedano: ko so se ti razočaranci goloroki podali v boj za demokracijo, so pozabili prebrati definicijo. Ali pa so jo prebrali, pa je niso razumeli.

Imamo proslavo in slavnostnega govornika in linolej na tleh zgodovinske dvorane v Poljčah in televizijski prenos. Govornik začne poetično, kmalu potem pa preide v dolgovezne SDS-ovske triade. Problem SDS-ovske izreke je preprosto dejstvo, da je s časom postala predvidljivo dolgočasna. To, kar je bilo v devetdesetih konspirativno, ob prelomu tisočletja prevratniško, za časa predsedovanja EU vizionarsko, je danes zaprašeno in dolgočasno.

In tako govornik frfota po SDS-ovskih registrih gor in dol, ko proti koncu pritisne do konca. Postane žaljiv, nato ksenofobičen in konča govor v čisti fašistoidni maniri. O tem, kako nas je Slovencev v Sloveniji vse manj in da bomo znova vstali in podobno.

Zdaj vse to govorjenje v svobodni družbi ni problematično in ni problematično celo, če takšne neumestnosti prenaša nacionalna televizija. Ne nazadnje ima prav ta televizija tudi zabavni program, ki je druga stran iste palice. Vsakdo, tudi razočarani zdravnik v podobi slavnostnega govorca, ima pravico do svobodnega izražanja misli. Če kaj, smo se v devetdesetih bojevali za svobodo govora, in če kaj, govornik uživa temeljni rezultat osamosvojitve, za katero trdi, da se je spridila.

Problem govora, problem proslave in problem Slovencev je v instituciji predsednika države. Ki sedi tam v prvi vrsti, moder in državniški, na kar smo ponosni. Na proslavo je prišel kot predsednik vseh Slovencev; kot hodi na proslave borcev in nekdanjih komunistov, mora hoditi tudi na proslave frakcije slovenske osamosvojitve. To sodi k službi, je čast in dolžnost predsednikovanja.

A govornik s skrajnimi stališči predsednika spravi v težave.

Borut posluša, ne trzne mu mišica na obrazu, a gotovo bije v sebi ljuti boj. Predvsem se sprašuje, ali je kot predsednik vseh Slovencev tudi predsednik skrajnih stališč. Kajti gre za velik filozofski problem, s katerim se je njega dni srečal tudi nemški predsednik Paul von Hindenburg.

Tudi on se ni mogel zadovoljivo odločiti, ali je kot predsednik vseh Nemcev tudi predsednik skrajnih stališč, in je raje umrl.

Gledalstvo proslave v Poljčah smo tako prikovani pred zaslon kot med najbolj napeto srhljivko. Čim bolj se govor bliža koncu, čim bolj govornik orgazmično dviguje Slovenijo iz pepela, tem bolj neprepoznaven izraz ima Pahor na obrazu. Z govorniškim klimaksom se v dvorani razleže aplavz in “Oh ne, samo tega ne!” zaploska tudi Pahor.

Pragmatična politika predsednika vseh Slovencev na tem mestu pravi: “I, kaj pa naj bi storil?

Svobodomiselna Slovenija bi pričakovala predsednika, ki bi sredi govora vstal in odšel!

Ona druga Slovenija pa je dobila predsednika, ki je obsedel in ploskal!

Medklic: predsednik Pahor je po vseh anketah najbolj priljubljeni slovenski politik. Očitno je priljubljen zaradi tega, ker sedi in ploska vsem. Nepriljubljeni predsedniki vstanejo in odidejo.

A ta mali detajl na zakotni strankarski predstavi je le uvod v predsedniški vikend iz nočnih mor. Naslednjo uro je razneslo bombe po Parizu. Bombe so morile kot posledica skrajne ideologije, ki se je zaredila v zmedenih možganih razočarancev nad bogve čim. Predsednik Pahor se je vpisal v žalno knjigo na francoskem veleposlaništvu. Tokrat ni ploskal.

Potem je šel z našimi nogometaši v Ukrajino in na stadionu mahal z zastavo. In po porazu resignirano ugotovil, da Slovenci nismo nadljudje iz Poljč. Spet ni ploskal.

Prelomni časi zahtevajo odločne ljudi. Odločnost zahteva jasna stališča. Jasna stališča zahtevajo osebni pogum.


Zapisi iz močvirja

752 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Močvirje se konča v Parizu

17.11.2015

Preden nove generacije naših otrok pomečemo v globalno mesoreznico, poskušajmo vsaj s pamfletom ali dvema preprečiti to, čemur celo nezmotljivi Frančišek pravi tretja svetovna vojna.

V kritičnih časih se zdi zelo pomembno, kdo narod vodi

Treba bo na vojsko,” modrujejo dedje za pečjo in res se zdi, kot da se civilizacija sesuva sama vase. A še preden nove generacije naših otrok pomečemo v globalno mesoreznico, poskušajmo vsaj s pamfletom ali dvema preprečiti to, čemur celo nezmotljivi Frančišek pravi tretja svetovna vojna.

V kritičnih časih se zdi zelo pomembno, kdo posamezni narod vodi. Voditelji so v času napredka in miru samo medijske lutke, a čas vojne in uničenja praviloma rodi moralno trdne in jekleno odločne može … Kajti ne smemo pozabiti: z nesposobnim in omejenim voditeljem se je vse skupaj tudi začelo.

Posnetek Georga W., kako nemo strmi predse, ko mu povedo za dvojčka, bo šel v kolektivno zavest naše ere. Podoba omejenca, ki ga je v podobi zgodovine dohitela usoda … Po domače: kaj lahko pričakujemo od voditeljev zdaj, ko je kakec resnično priletel v ventilator?

Zadnjič je bila slovesna proslava. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je organiziralo slovesnost ob 25. obletnici odločitve za slovensko samostojnost. Vsega tega ne bi vedeli, če nam ne bi nacionalna televizija blagohotno omogočila prenosa prireditve iz Poljč.

Da ne gremo pregloboko v podrobnosti; kolikor je znano, so se slovenski osamosvojitelji med seboj sprli, tako da niti natančno ne vemo, kdo je bolj pravi osamosvojitelj! Podoba je le, da z negovanjem spomina na osamosvojitev prav ta spomin pravzaprav skrunijo. Tako v mislih kot – glede na številne zapornike v prvih vrstah proslave – tudi v dejanjih. In med temi, vsaj za slovensko pravosodje vprašljivimi liki slovenske osamosvojitve sedi predsednik republike. Moder, strpen in spraven …

Na proslavi je bil, kot se za proslavo spodobi, tudi slavnostni govornik. Eden tistih, ki so politiko razočarano zapustili takoj po osamosvojitvi. Cela vrsta je teh razočarancev, ki so pričakovali, da bo demokracija nekaj povsem drugega, kot se je nato izleglo. Drugače povedano: ko so se ti razočaranci goloroki podali v boj za demokracijo, so pozabili prebrati definicijo. Ali pa so jo prebrali, pa je niso razumeli.

Imamo proslavo in slavnostnega govornika in linolej na tleh zgodovinske dvorane v Poljčah in televizijski prenos. Govornik začne poetično, kmalu potem pa preide v dolgovezne SDS-ovske triade. Problem SDS-ovske izreke je preprosto dejstvo, da je s časom postala predvidljivo dolgočasna. To, kar je bilo v devetdesetih konspirativno, ob prelomu tisočletja prevratniško, za časa predsedovanja EU vizionarsko, je danes zaprašeno in dolgočasno.

In tako govornik frfota po SDS-ovskih registrih gor in dol, ko proti koncu pritisne do konca. Postane žaljiv, nato ksenofobičen in konča govor v čisti fašistoidni maniri. O tem, kako nas je Slovencev v Sloveniji vse manj in da bomo znova vstali in podobno.

Zdaj vse to govorjenje v svobodni družbi ni problematično in ni problematično celo, če takšne neumestnosti prenaša nacionalna televizija. Ne nazadnje ima prav ta televizija tudi zabavni program, ki je druga stran iste palice. Vsakdo, tudi razočarani zdravnik v podobi slavnostnega govorca, ima pravico do svobodnega izražanja misli. Če kaj, smo se v devetdesetih bojevali za svobodo govora, in če kaj, govornik uživa temeljni rezultat osamosvojitve, za katero trdi, da se je spridila.

Problem govora, problem proslave in problem Slovencev je v instituciji predsednika države. Ki sedi tam v prvi vrsti, moder in državniški, na kar smo ponosni. Na proslavo je prišel kot predsednik vseh Slovencev; kot hodi na proslave borcev in nekdanjih komunistov, mora hoditi tudi na proslave frakcije slovenske osamosvojitve. To sodi k službi, je čast in dolžnost predsednikovanja.

A govornik s skrajnimi stališči predsednika spravi v težave.

Borut posluša, ne trzne mu mišica na obrazu, a gotovo bije v sebi ljuti boj. Predvsem se sprašuje, ali je kot predsednik vseh Slovencev tudi predsednik skrajnih stališč. Kajti gre za velik filozofski problem, s katerim se je njega dni srečal tudi nemški predsednik Paul von Hindenburg.

Tudi on se ni mogel zadovoljivo odločiti, ali je kot predsednik vseh Nemcev tudi predsednik skrajnih stališč, in je raje umrl.

Gledalstvo proslave v Poljčah smo tako prikovani pred zaslon kot med najbolj napeto srhljivko. Čim bolj se govor bliža koncu, čim bolj govornik orgazmično dviguje Slovenijo iz pepela, tem bolj neprepoznaven izraz ima Pahor na obrazu. Z govorniškim klimaksom se v dvorani razleže aplavz in “Oh ne, samo tega ne!” zaploska tudi Pahor.

Pragmatična politika predsednika vseh Slovencev na tem mestu pravi: “I, kaj pa naj bi storil?

Svobodomiselna Slovenija bi pričakovala predsednika, ki bi sredi govora vstal in odšel!

Ona druga Slovenija pa je dobila predsednika, ki je obsedel in ploskal!

Medklic: predsednik Pahor je po vseh anketah najbolj priljubljeni slovenski politik. Očitno je priljubljen zaradi tega, ker sedi in ploska vsem. Nepriljubljeni predsedniki vstanejo in odidejo.

A ta mali detajl na zakotni strankarski predstavi je le uvod v predsedniški vikend iz nočnih mor. Naslednjo uro je razneslo bombe po Parizu. Bombe so morile kot posledica skrajne ideologije, ki se je zaredila v zmedenih možganih razočarancev nad bogve čim. Predsednik Pahor se je vpisal v žalno knjigo na francoskem veleposlaništvu. Tokrat ni ploskal.

Potem je šel z našimi nogometaši v Ukrajino in na stadionu mahal z zastavo. In po porazu resignirano ugotovil, da Slovenci nismo nadljudje iz Poljč. Spet ni ploskal.

Prelomni časi zahtevajo odločne ljudi. Odločnost zahteva jasna stališča. Jasna stališča zahtevajo osebni pogum.


29.06.2021

Klasična filologija koronavirusa

Na začetku poletja pa, preden se poslovimo, nekaj najnovejših epidemioloških nasvetov. Vse, kar je v povezavi z virusom, je zapleteno. Od testiranja do potrdil za cepljenje. Ampak da so svetovne zdravstvene oblasti zadevo zapletle do konca, so poskrbele s poimenovanjem različic virusa po grški abecedi.


22.06.2021

Izštevanka

Nekaj časa smo potrebovali, na začetku poletja pa smo pripravljeni za natančnejšo analizo kongresa SDS v Slovenski Konjicah. Gre za našo državljansko dolžnost, saj največja stranka, ki ji nič ne manjka, sooblikuje in bistveno vpliva na naš vsakdan.


15.06.2021

Ovadi me nežno

Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.


08.06.2021

Turki so v deželi že

Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.


01.06.2021

"Hola Venezuela!"

Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"


25.05.2021

Soseda je dala jajčeca tri, mala Marjanca pa en LSD.

Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.


18.05.2021

Naprej zastava slave

Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.


11.05.2021

Naredi si sam: Črni panter

Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.


04.05.2021

"En hud pesjan je živu!"

Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?


27.04.2021

Kako smo še malo potrpeli

Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.


20.04.2021

Levi bočni

Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.


13.04.2021

Hau du ju du

Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.


06.04.2021

Male sive celice slovenske osamosvojitve

Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.


30.03.2021

"Dobro pije, dobro je. Jupajdi ja da!"

Kje so študentje? Kje so visokošolski učitelji? In kje so univerze?


23.03.2021

Medved z iglo v šapi

Injekcijske igle, ki smo jih včasih medijsko zaznali le, če so se narkomani preveč približali vrtcem, zadnje tedne vladajo našim ekranom. Boj za cepivo je hud in kot virus sam omogoča najrazličnejše interpretacije. Ker pa te niso naša domena, se posvetimo trdnim dejstvom, kar od nas zahteva uravnoteženo poročanje.


16.03.2021

Lov na dejstva

Te dni pričakujemo v Sloveniji komisijo za ugotavljanje dejstev o slovenski medijski krajini. Uradni naziv je v skladu z bruseljsko modo sicer daljši – po sistemu, da daljše je ime, večji je pomen določene komisije. Komisijo je k nam povabil premier, sestavljali pa jo bodo, predvidevamo, medijski strokovnjaki Evropske komisije.


09.03.2021

Družabno o družbenem

Danes pa nekaj o kreganju na internetu, oziroma o kreganju na tamkajšnjih platformah. Kreganje je vgrajeno v samo srž internetnih platform in kot uči zgodovina, so se prvi skregali lektorji. Ker gre za izobražene in civilizirane ljudi, je od njihovega prepira ostalo uradno pojasnilo, da je šlo med člani lektorskega društva za različna mnenja o tem, ali naj na slovenskem za Facebook, Twitter, Instagram in tovarišijo uporabljamo "družbena" ali pa "družabna" omrežja. Kot je v slovenščini pogosto, ni zmagal nihče, oziroma ni nihče izgubil, zato danes pišoči, kot tresoči dijak pred tablo upa na slovnično amnestijo: "Dovoljeno je oboje!"


02.03.2021

Policisti med treningom strogosti

Eden izmed državnih podsistemov se zadnje mesece intenzivno razvija, zato je čas, da se posvetimo slovenski policiji.


23.02.2021

Slovenci v vesolju

Danes pa v pomanjkanju tehtnejših novic nekaj paberkov iz sveta znanosti. Najprej k jezikoslovju. Jezikovni inštitut pri SDS je za trenutek odložil delo pri izbiri primerne kitice Zdravljice za himno in posegel v samo strukturo jezika. Predlagajo novo terminologijo, kjer bi se slovnično število dvojine po novem poimenovalo dualizem.


16.02.2021

Državni zbor za telebane

Danes pa še kratek pogled na preteklo glasovanje o nezaupnici. Politične analize bomo prepustili političnim komentatorjem, ki jim je nezaupnica pravkar pognojila njivo za nov cikel kolobarjenja. Mi se bomo posvetili preprosti mehaniki, kajti menimo, da se ključ do razumevanja ne le obstoja ali padca vlade, temveč tudi do stanja demokracije v naši deželi ne skriva v rezultatu, temveč v postopku.


Stran 8 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov