Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Močvirje se konča v Parizu

17.11.2015

Preden nove generacije naših otrok pomečemo v globalno mesoreznico, poskušajmo vsaj s pamfletom ali dvema preprečiti to, čemur celo nezmotljivi Frančišek pravi tretja svetovna vojna.

V kritičnih časih se zdi zelo pomembno, kdo narod vodi

Treba bo na vojsko,” modrujejo dedje za pečjo in res se zdi, kot da se civilizacija sesuva sama vase. A še preden nove generacije naših otrok pomečemo v globalno mesoreznico, poskušajmo vsaj s pamfletom ali dvema preprečiti to, čemur celo nezmotljivi Frančišek pravi tretja svetovna vojna.

V kritičnih časih se zdi zelo pomembno, kdo posamezni narod vodi. Voditelji so v času napredka in miru samo medijske lutke, a čas vojne in uničenja praviloma rodi moralno trdne in jekleno odločne može … Kajti ne smemo pozabiti: z nesposobnim in omejenim voditeljem se je vse skupaj tudi začelo.

Posnetek Georga W., kako nemo strmi predse, ko mu povedo za dvojčka, bo šel v kolektivno zavest naše ere. Podoba omejenca, ki ga je v podobi zgodovine dohitela usoda … Po domače: kaj lahko pričakujemo od voditeljev zdaj, ko je kakec resnično priletel v ventilator?

Zadnjič je bila slovesna proslava. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je organiziralo slovesnost ob 25. obletnici odločitve za slovensko samostojnost. Vsega tega ne bi vedeli, če nam ne bi nacionalna televizija blagohotno omogočila prenosa prireditve iz Poljč.

Da ne gremo pregloboko v podrobnosti; kolikor je znano, so se slovenski osamosvojitelji med seboj sprli, tako da niti natančno ne vemo, kdo je bolj pravi osamosvojitelj! Podoba je le, da z negovanjem spomina na osamosvojitev prav ta spomin pravzaprav skrunijo. Tako v mislih kot – glede na številne zapornike v prvih vrstah proslave – tudi v dejanjih. In med temi, vsaj za slovensko pravosodje vprašljivimi liki slovenske osamosvojitve sedi predsednik republike. Moder, strpen in spraven …

Na proslavi je bil, kot se za proslavo spodobi, tudi slavnostni govornik. Eden tistih, ki so politiko razočarano zapustili takoj po osamosvojitvi. Cela vrsta je teh razočarancev, ki so pričakovali, da bo demokracija nekaj povsem drugega, kot se je nato izleglo. Drugače povedano: ko so se ti razočaranci goloroki podali v boj za demokracijo, so pozabili prebrati definicijo. Ali pa so jo prebrali, pa je niso razumeli.

Imamo proslavo in slavnostnega govornika in linolej na tleh zgodovinske dvorane v Poljčah in televizijski prenos. Govornik začne poetično, kmalu potem pa preide v dolgovezne SDS-ovske triade. Problem SDS-ovske izreke je preprosto dejstvo, da je s časom postala predvidljivo dolgočasna. To, kar je bilo v devetdesetih konspirativno, ob prelomu tisočletja prevratniško, za časa predsedovanja EU vizionarsko, je danes zaprašeno in dolgočasno.

In tako govornik frfota po SDS-ovskih registrih gor in dol, ko proti koncu pritisne do konca. Postane žaljiv, nato ksenofobičen in konča govor v čisti fašistoidni maniri. O tem, kako nas je Slovencev v Sloveniji vse manj in da bomo znova vstali in podobno.

Zdaj vse to govorjenje v svobodni družbi ni problematično in ni problematično celo, če takšne neumestnosti prenaša nacionalna televizija. Ne nazadnje ima prav ta televizija tudi zabavni program, ki je druga stran iste palice. Vsakdo, tudi razočarani zdravnik v podobi slavnostnega govorca, ima pravico do svobodnega izražanja misli. Če kaj, smo se v devetdesetih bojevali za svobodo govora, in če kaj, govornik uživa temeljni rezultat osamosvojitve, za katero trdi, da se je spridila.

Problem govora, problem proslave in problem Slovencev je v instituciji predsednika države. Ki sedi tam v prvi vrsti, moder in državniški, na kar smo ponosni. Na proslavo je prišel kot predsednik vseh Slovencev; kot hodi na proslave borcev in nekdanjih komunistov, mora hoditi tudi na proslave frakcije slovenske osamosvojitve. To sodi k službi, je čast in dolžnost predsednikovanja.

A govornik s skrajnimi stališči predsednika spravi v težave.

Borut posluša, ne trzne mu mišica na obrazu, a gotovo bije v sebi ljuti boj. Predvsem se sprašuje, ali je kot predsednik vseh Slovencev tudi predsednik skrajnih stališč. Kajti gre za velik filozofski problem, s katerim se je njega dni srečal tudi nemški predsednik Paul von Hindenburg.

Tudi on se ni mogel zadovoljivo odločiti, ali je kot predsednik vseh Nemcev tudi predsednik skrajnih stališč, in je raje umrl.

Gledalstvo proslave v Poljčah smo tako prikovani pred zaslon kot med najbolj napeto srhljivko. Čim bolj se govor bliža koncu, čim bolj govornik orgazmično dviguje Slovenijo iz pepela, tem bolj neprepoznaven izraz ima Pahor na obrazu. Z govorniškim klimaksom se v dvorani razleže aplavz in “Oh ne, samo tega ne!” zaploska tudi Pahor.

Pragmatična politika predsednika vseh Slovencev na tem mestu pravi: “I, kaj pa naj bi storil?

Svobodomiselna Slovenija bi pričakovala predsednika, ki bi sredi govora vstal in odšel!

Ona druga Slovenija pa je dobila predsednika, ki je obsedel in ploskal!

Medklic: predsednik Pahor je po vseh anketah najbolj priljubljeni slovenski politik. Očitno je priljubljen zaradi tega, ker sedi in ploska vsem. Nepriljubljeni predsedniki vstanejo in odidejo.

A ta mali detajl na zakotni strankarski predstavi je le uvod v predsedniški vikend iz nočnih mor. Naslednjo uro je razneslo bombe po Parizu. Bombe so morile kot posledica skrajne ideologije, ki se je zaredila v zmedenih možganih razočarancev nad bogve čim. Predsednik Pahor se je vpisal v žalno knjigo na francoskem veleposlaništvu. Tokrat ni ploskal.

Potem je šel z našimi nogometaši v Ukrajino in na stadionu mahal z zastavo. In po porazu resignirano ugotovil, da Slovenci nismo nadljudje iz Poljč. Spet ni ploskal.

Prelomni časi zahtevajo odločne ljudi. Odločnost zahteva jasna stališča. Jasna stališča zahtevajo osebni pogum.


Zapisi iz močvirja

752 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Močvirje se konča v Parizu

17.11.2015

Preden nove generacije naših otrok pomečemo v globalno mesoreznico, poskušajmo vsaj s pamfletom ali dvema preprečiti to, čemur celo nezmotljivi Frančišek pravi tretja svetovna vojna.

V kritičnih časih se zdi zelo pomembno, kdo narod vodi

Treba bo na vojsko,” modrujejo dedje za pečjo in res se zdi, kot da se civilizacija sesuva sama vase. A še preden nove generacije naših otrok pomečemo v globalno mesoreznico, poskušajmo vsaj s pamfletom ali dvema preprečiti to, čemur celo nezmotljivi Frančišek pravi tretja svetovna vojna.

V kritičnih časih se zdi zelo pomembno, kdo posamezni narod vodi. Voditelji so v času napredka in miru samo medijske lutke, a čas vojne in uničenja praviloma rodi moralno trdne in jekleno odločne može … Kajti ne smemo pozabiti: z nesposobnim in omejenim voditeljem se je vse skupaj tudi začelo.

Posnetek Georga W., kako nemo strmi predse, ko mu povedo za dvojčka, bo šel v kolektivno zavest naše ere. Podoba omejenca, ki ga je v podobi zgodovine dohitela usoda … Po domače: kaj lahko pričakujemo od voditeljev zdaj, ko je kakec resnično priletel v ventilator?

Zadnjič je bila slovesna proslava. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je organiziralo slovesnost ob 25. obletnici odločitve za slovensko samostojnost. Vsega tega ne bi vedeli, če nam ne bi nacionalna televizija blagohotno omogočila prenosa prireditve iz Poljč.

Da ne gremo pregloboko v podrobnosti; kolikor je znano, so se slovenski osamosvojitelji med seboj sprli, tako da niti natančno ne vemo, kdo je bolj pravi osamosvojitelj! Podoba je le, da z negovanjem spomina na osamosvojitev prav ta spomin pravzaprav skrunijo. Tako v mislih kot – glede na številne zapornike v prvih vrstah proslave – tudi v dejanjih. In med temi, vsaj za slovensko pravosodje vprašljivimi liki slovenske osamosvojitve sedi predsednik republike. Moder, strpen in spraven …

Na proslavi je bil, kot se za proslavo spodobi, tudi slavnostni govornik. Eden tistih, ki so politiko razočarano zapustili takoj po osamosvojitvi. Cela vrsta je teh razočarancev, ki so pričakovali, da bo demokracija nekaj povsem drugega, kot se je nato izleglo. Drugače povedano: ko so se ti razočaranci goloroki podali v boj za demokracijo, so pozabili prebrati definicijo. Ali pa so jo prebrali, pa je niso razumeli.

Imamo proslavo in slavnostnega govornika in linolej na tleh zgodovinske dvorane v Poljčah in televizijski prenos. Govornik začne poetično, kmalu potem pa preide v dolgovezne SDS-ovske triade. Problem SDS-ovske izreke je preprosto dejstvo, da je s časom postala predvidljivo dolgočasna. To, kar je bilo v devetdesetih konspirativno, ob prelomu tisočletja prevratniško, za časa predsedovanja EU vizionarsko, je danes zaprašeno in dolgočasno.

In tako govornik frfota po SDS-ovskih registrih gor in dol, ko proti koncu pritisne do konca. Postane žaljiv, nato ksenofobičen in konča govor v čisti fašistoidni maniri. O tem, kako nas je Slovencev v Sloveniji vse manj in da bomo znova vstali in podobno.

Zdaj vse to govorjenje v svobodni družbi ni problematično in ni problematično celo, če takšne neumestnosti prenaša nacionalna televizija. Ne nazadnje ima prav ta televizija tudi zabavni program, ki je druga stran iste palice. Vsakdo, tudi razočarani zdravnik v podobi slavnostnega govorca, ima pravico do svobodnega izražanja misli. Če kaj, smo se v devetdesetih bojevali za svobodo govora, in če kaj, govornik uživa temeljni rezultat osamosvojitve, za katero trdi, da se je spridila.

Problem govora, problem proslave in problem Slovencev je v instituciji predsednika države. Ki sedi tam v prvi vrsti, moder in državniški, na kar smo ponosni. Na proslavo je prišel kot predsednik vseh Slovencev; kot hodi na proslave borcev in nekdanjih komunistov, mora hoditi tudi na proslave frakcije slovenske osamosvojitve. To sodi k službi, je čast in dolžnost predsednikovanja.

A govornik s skrajnimi stališči predsednika spravi v težave.

Borut posluša, ne trzne mu mišica na obrazu, a gotovo bije v sebi ljuti boj. Predvsem se sprašuje, ali je kot predsednik vseh Slovencev tudi predsednik skrajnih stališč. Kajti gre za velik filozofski problem, s katerim se je njega dni srečal tudi nemški predsednik Paul von Hindenburg.

Tudi on se ni mogel zadovoljivo odločiti, ali je kot predsednik vseh Nemcev tudi predsednik skrajnih stališč, in je raje umrl.

Gledalstvo proslave v Poljčah smo tako prikovani pred zaslon kot med najbolj napeto srhljivko. Čim bolj se govor bliža koncu, čim bolj govornik orgazmično dviguje Slovenijo iz pepela, tem bolj neprepoznaven izraz ima Pahor na obrazu. Z govorniškim klimaksom se v dvorani razleže aplavz in “Oh ne, samo tega ne!” zaploska tudi Pahor.

Pragmatična politika predsednika vseh Slovencev na tem mestu pravi: “I, kaj pa naj bi storil?

Svobodomiselna Slovenija bi pričakovala predsednika, ki bi sredi govora vstal in odšel!

Ona druga Slovenija pa je dobila predsednika, ki je obsedel in ploskal!

Medklic: predsednik Pahor je po vseh anketah najbolj priljubljeni slovenski politik. Očitno je priljubljen zaradi tega, ker sedi in ploska vsem. Nepriljubljeni predsedniki vstanejo in odidejo.

A ta mali detajl na zakotni strankarski predstavi je le uvod v predsedniški vikend iz nočnih mor. Naslednjo uro je razneslo bombe po Parizu. Bombe so morile kot posledica skrajne ideologije, ki se je zaredila v zmedenih možganih razočarancev nad bogve čim. Predsednik Pahor se je vpisal v žalno knjigo na francoskem veleposlaništvu. Tokrat ni ploskal.

Potem je šel z našimi nogometaši v Ukrajino in na stadionu mahal z zastavo. In po porazu resignirano ugotovil, da Slovenci nismo nadljudje iz Poljč. Spet ni ploskal.

Prelomni časi zahtevajo odločne ljudi. Odločnost zahteva jasna stališča. Jasna stališča zahtevajo osebni pogum.


22.09.2020

Razgledni stolp

"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …


15.09.2020

Ležijo gozdovi domači

Dejstvo je, da slovenske gozdove ropajo in to povsem konkretno: iz gozdov nepridipravi kradejo drevesa.


08.09.2020

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.


01.09.2020

Na bone!

Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.


21.07.2020

Končno smiselno poimenovanje pokrajin

Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.


14.07.2020

Kako uloviti komunista

Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.


07.07.2020

Novi turizem nove normalnosti

Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.


30.06.2020

"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup."

Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.


23.06.2020

Protiustavnost neke revščine

V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...


16.06.2020

Slovenija gre naprej

V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.


09.06.2020

Koča strica Toma

Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?


02.06.2020

Čakajoč na Avstrijca

Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".


26.05.2020

Maskirani kapitalizem

Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.


19.05.2020

Parlamentarni zodiak

Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.


12.05.2020

Razlagalci žurov

Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.


05.05.2020

Gaudeamus igitur

V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.


28.04.2020

Prišli trgovci z novci

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.


21.04.2020

420 po slovensko

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.


14.04.2020

Romuni prihajajo

Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.


07.04.2020

Staromaskarji proti mladomaskarjem

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


Stran 10 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov