Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čas za najetega tujega ministra

15.12.2015

Marko Radmilovič se v glosi sprašuje, če je že čas za prvega najetega tujega ministra?

Zadnje dneve se vrstijo zahteve, protesti in pritiski na vlado, da je treba nujno zamenjati nekaj ministrov. Premier se je že napol vdal in dopušča možnost rekonstrukcije vlade. A mi, kot eden zadnjih otokov razuma in zmernosti, v nemem obupu vzklikamo: “Nikarte!” Menjava ministrov in rekonstrukcija vlade bosta stvari le še poslabšali.

Za pojasnitev tega diletantskega stališča se bomo zatekli k učiteljici življenja, matematiki. V grozo kulturnikov, policistov, opozicije, zdravstvenega osebja in velike večine državljanov bomo prelili zadnjo kapljo črnila, da bi ubranili trenutno ministrsko ekipo. Na vrsti je malo računanja in veliko grobega domnevanja. Takole:

Nas Slovencev je dva milijona. Po zdravi pameti je le tisočinka prebivalstva primerna za ministre; ne nazadnje gre za izjemno organizacijsko kompleksno in intelektualno zahtevno opravilo. Recimo, da je za manj izpostavljena ali usodna ministrska mesta, kot so kultura, evropske povezave ali ministrstvo brez listnice, primernih trideset Slovencev, za izjemno izpostavljena ministrska mesta, kot so finance ali gospodarstvo, pa samo deset. Pet iz prakse, pet iz akademskih krogov, pa se konča.

Če torej vzamemo povprečje ministrskih kandidatov v dveh milijonih prebivalcev, dobimo dvajset primernih kandidatov za vsako ministrsko mesto. S tem bi se dalo živeti.

A po prvem krogu slovenske samostojnosti se je polovici kandidatov politika zagabila in jim niti na kraj pameti ne pride, da bi sprejeli ministrski položaj. Tako nam ostane le še deset kandidatov.

Ob tem pa moramo vedeti, da je, glede na politično razcepljenost slovenstva, za posamezno stran primernih le pet kandidatov. Drugih pet je sprejemljivih za drugo politično opcijo, za prvo pa nesprejemljivih. Kakor koli že; kumulativnost kandidatov se konča pri deset. Tako grobo predpostavljamo, da je v Sloveniji za ministrske položaje sposobnih do tristo ljudi, pripravljenih prevzeti položaj približno sto petdeset, primernih glede na koalicijo pa le petinsedemdeset.

Slovenci trenutno živimo pod dvanajsto vlado. Če upoštevamo, da je bilo nekaj vlad skoraj enakih in da so se nekateri ministri ponavljali, da jih je nekaj t.i. multipraktikov, da jih je nekaj ministrovalo le nekaj dni ali pa še to ne … smo naravne vire že izčrpali! Vsi Slovenci, ki so vsaj okvirno primerni za ministra, so ministri že bili!

Problem, s katerim imamo opravka te dni, torej ni vprašanje “Kdo je lahko minister?”, temveč “Kdo sploh hoče biti minister?”

Kakovost smo izčrpali približno pri osmi vladi, zdaj nam gre za količino. Žolčne razprave izpred desetletja, ko smo se pogovarjali o tem, ali Slovenija sploh ima dve upravljavski ekipi, smo že zdavnaj presegli; do danes smo eksperimentalno dokazali, da imamo vsaj pet upravljavskih ekip. Neuspešnih sicer, pa vendar…

Matematika nam tako dokazuje, da bo vsaka rekonstrukcija vlade zgrešena, ker bodo naslednji kandidati zagotovo manj sposobni in posledica tega bo, da tudi neuspešni. Če bi bili potencialno sposobni, bi jih že zdavnaj ujela katera izmed prejšnjih vlad. Obstaja sicer manjša motnja, ki našemu računu jemlje verodostojnost – trenutna vlada je zbrana okoli stranke »centra«; to je nekakšna novost in vsaj teoretično lovi v nekaj manjšem ministrskem ribniku, kot sta ju imeli na voljo klasična leva in klasična desna vlada. A ker se strankarski prvoborci počasi umikajo in za ministrovanje ni več potrebna partijska izkaznica z enomestno številko, je tudi to zanemarljivo.

Kako se izmazati iz neprijetnega položaja? Kako narediti Slovenijo učinkovito in vsaj toliko transparentno, da prve pol ure televizijskih dnevnikov ne bo naphane z zahtevami po odstopu ministrov? Ena izmed možnosti se je rodila onstran Atlantika … če parafraziramo priljubljen ameriški rek: “Vse, kar vozi, plava, leti ali vlada – najemi!

Zakaj ne bi ministrov najeli v tujini, kot smo poskusili z DUTB? Sicer nismo imeli srečne roke, a položaj na vrhu slabe banke se po izpostavljenosti in odgovornosti lahko mirno primerja s položajem ministra v vladi. Kot trdijo številni, je čas za tujca na selektorski klopi nogometne reprezentance – morda je tudi čas za prvega najetega ministra iz tujine?

Oglejmo si prednosti takega ministra; prva in največja bi bila, da ne bi govoril slovensko. Tako bi do njega prišle samo zares bistvene informacije; natolcevanje, novinarski konstrukti in obrekovanje, ki duši človeško učinkovitost in presojo, bi ga obšli. Druga, prav tako pomembna prednost je očitna, in sicer to, da bi bil tujec … Tako ne bi imel nikjer nobenega sorodnika, sošolca ali znanca.

Glede na raven znanja angleščine slovenskih upravljavskih elit bi najeti minister v hipu presekal krog korupcije in podmiznega lobiranja. Evropa je polna odsluženega ministrskega kadra, ki se vdaja brezdelju po toplicah in smučiščih. “Kaj pa astronomske nagrade?” poreče pregovorno varčni Slovenec. “I, še tako dobro plačan in potencialno uspešen minister iz tujine je cenejši kot še tako slabo plačan in potencialno neuspešen minister iz Slovenije.

Obstaja pa še tretja možnost; Slovenijo vsak dan prečka na tisoče visoko izobraženih ljudi. Ni hudič, da kateri izmed njih v zameno za azil ne bi hotel sesti na ministrski stolček.


Zapisi iz močvirja

755 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Čas za najetega tujega ministra

15.12.2015

Marko Radmilovič se v glosi sprašuje, če je že čas za prvega najetega tujega ministra?

Zadnje dneve se vrstijo zahteve, protesti in pritiski na vlado, da je treba nujno zamenjati nekaj ministrov. Premier se je že napol vdal in dopušča možnost rekonstrukcije vlade. A mi, kot eden zadnjih otokov razuma in zmernosti, v nemem obupu vzklikamo: “Nikarte!” Menjava ministrov in rekonstrukcija vlade bosta stvari le še poslabšali.

Za pojasnitev tega diletantskega stališča se bomo zatekli k učiteljici življenja, matematiki. V grozo kulturnikov, policistov, opozicije, zdravstvenega osebja in velike večine državljanov bomo prelili zadnjo kapljo črnila, da bi ubranili trenutno ministrsko ekipo. Na vrsti je malo računanja in veliko grobega domnevanja. Takole:

Nas Slovencev je dva milijona. Po zdravi pameti je le tisočinka prebivalstva primerna za ministre; ne nazadnje gre za izjemno organizacijsko kompleksno in intelektualno zahtevno opravilo. Recimo, da je za manj izpostavljena ali usodna ministrska mesta, kot so kultura, evropske povezave ali ministrstvo brez listnice, primernih trideset Slovencev, za izjemno izpostavljena ministrska mesta, kot so finance ali gospodarstvo, pa samo deset. Pet iz prakse, pet iz akademskih krogov, pa se konča.

Če torej vzamemo povprečje ministrskih kandidatov v dveh milijonih prebivalcev, dobimo dvajset primernih kandidatov za vsako ministrsko mesto. S tem bi se dalo živeti.

A po prvem krogu slovenske samostojnosti se je polovici kandidatov politika zagabila in jim niti na kraj pameti ne pride, da bi sprejeli ministrski položaj. Tako nam ostane le še deset kandidatov.

Ob tem pa moramo vedeti, da je, glede na politično razcepljenost slovenstva, za posamezno stran primernih le pet kandidatov. Drugih pet je sprejemljivih za drugo politično opcijo, za prvo pa nesprejemljivih. Kakor koli že; kumulativnost kandidatov se konča pri deset. Tako grobo predpostavljamo, da je v Sloveniji za ministrske položaje sposobnih do tristo ljudi, pripravljenih prevzeti položaj približno sto petdeset, primernih glede na koalicijo pa le petinsedemdeset.

Slovenci trenutno živimo pod dvanajsto vlado. Če upoštevamo, da je bilo nekaj vlad skoraj enakih in da so se nekateri ministri ponavljali, da jih je nekaj t.i. multipraktikov, da jih je nekaj ministrovalo le nekaj dni ali pa še to ne … smo naravne vire že izčrpali! Vsi Slovenci, ki so vsaj okvirno primerni za ministra, so ministri že bili!

Problem, s katerim imamo opravka te dni, torej ni vprašanje “Kdo je lahko minister?”, temveč “Kdo sploh hoče biti minister?”

Kakovost smo izčrpali približno pri osmi vladi, zdaj nam gre za količino. Žolčne razprave izpred desetletja, ko smo se pogovarjali o tem, ali Slovenija sploh ima dve upravljavski ekipi, smo že zdavnaj presegli; do danes smo eksperimentalno dokazali, da imamo vsaj pet upravljavskih ekip. Neuspešnih sicer, pa vendar…

Matematika nam tako dokazuje, da bo vsaka rekonstrukcija vlade zgrešena, ker bodo naslednji kandidati zagotovo manj sposobni in posledica tega bo, da tudi neuspešni. Če bi bili potencialno sposobni, bi jih že zdavnaj ujela katera izmed prejšnjih vlad. Obstaja sicer manjša motnja, ki našemu računu jemlje verodostojnost – trenutna vlada je zbrana okoli stranke »centra«; to je nekakšna novost in vsaj teoretično lovi v nekaj manjšem ministrskem ribniku, kot sta ju imeli na voljo klasična leva in klasična desna vlada. A ker se strankarski prvoborci počasi umikajo in za ministrovanje ni več potrebna partijska izkaznica z enomestno številko, je tudi to zanemarljivo.

Kako se izmazati iz neprijetnega položaja? Kako narediti Slovenijo učinkovito in vsaj toliko transparentno, da prve pol ure televizijskih dnevnikov ne bo naphane z zahtevami po odstopu ministrov? Ena izmed možnosti se je rodila onstran Atlantika … če parafraziramo priljubljen ameriški rek: “Vse, kar vozi, plava, leti ali vlada – najemi!

Zakaj ne bi ministrov najeli v tujini, kot smo poskusili z DUTB? Sicer nismo imeli srečne roke, a položaj na vrhu slabe banke se po izpostavljenosti in odgovornosti lahko mirno primerja s položajem ministra v vladi. Kot trdijo številni, je čas za tujca na selektorski klopi nogometne reprezentance – morda je tudi čas za prvega najetega ministra iz tujine?

Oglejmo si prednosti takega ministra; prva in največja bi bila, da ne bi govoril slovensko. Tako bi do njega prišle samo zares bistvene informacije; natolcevanje, novinarski konstrukti in obrekovanje, ki duši človeško učinkovitost in presojo, bi ga obšli. Druga, prav tako pomembna prednost je očitna, in sicer to, da bi bil tujec … Tako ne bi imel nikjer nobenega sorodnika, sošolca ali znanca.

Glede na raven znanja angleščine slovenskih upravljavskih elit bi najeti minister v hipu presekal krog korupcije in podmiznega lobiranja. Evropa je polna odsluženega ministrskega kadra, ki se vdaja brezdelju po toplicah in smučiščih. “Kaj pa astronomske nagrade?” poreče pregovorno varčni Slovenec. “I, še tako dobro plačan in potencialno uspešen minister iz tujine je cenejši kot še tako slabo plačan in potencialno neuspešen minister iz Slovenije.

Obstaja pa še tretja možnost; Slovenijo vsak dan prečka na tisoče visoko izobraženih ljudi. Ni hudič, da kateri izmed njih v zameno za azil ne bi hotel sesti na ministrski stolček.


26.11.2019

Teče mi, teče greznica ...

Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


22.10.2019

M. T. vs. M. Š.

Iz močvirja zremo proti najnovejši vohunski aferi. In še pred začetkom: dobri dve desetletji, kar traja pričujoča oddaja, vsako sezono poročamo o najnovejši vohunski aferi. Tako da je neumestno, celo od kakovostne analitične oddaje, kot je naša, pričakovati izum tople vode. A najnovejša vohunska afera je vseeno edinstvena, ker se tokrat prvič pogovarjamo o imenih.


15.10.2019

El Clásico

Kaznovanje držav, ki kršijo osnovne človekove pravice, s pomočjo ignoriranja njihovega turizma, ni tako naivna in nesmiselna poteza.


08.10.2019

AirKreso

Danes iz močvirja Danes pa pogled navzgor, kjer si bomo za naslednjih nekaj minut s pticami delili nebo. Zlom Adrie je le še eden izmed kamenčkov na večno makadamski cesti slovenske prometne politike. Podoba je, kot da nič ne deluje in celo večni optimist Galileo bi izgubil upanje, da bi se v slovenskem prometu kaj premaknilo. Poglejmo: železnice so zanič, avtobusni promet je v razsulu, avtoceste zatrpane in kolesarskih poti ni. Edino, kar resnično deluje, edina panoga, ki se razvija in napreduje ter prinaša dobiček, je rečni promet. Ladjice na Ljubljanici so velikanski uspeh slovenskega javnega prometa in če bi hoteli slediti trendu, bi namesto drugega tira morali zgraditi rečni kanal Soča–Sava–Drava.


01.10.2019

Južno od Schengna

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.


24.09.2019

Rdeča kapica

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.


16.07.2019

“Last minute” za nič

Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.


09.07.2019

Ministrstvo za tratenje časa in kopanje rude

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.


02.07.2019

“Perković Marko in Pavelić Ante, vi niste muzikantje”

Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič


25.06.2019

Nujna prometna

Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič


18.06.2019

Plakatna afera v kraljestvu kamilic

Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.


11.06.2019

V galaksiji, daleč, daleč vstran

Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.


04.06.2019

Primoževo pleme

Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.


28.05.2019

Komunisti na Titovem trgu

Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.


21.05.2019

Vozi, Miško

V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.


14.05.2019

Naslednji ples volijo evroskeptiki

Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.


Stran 12 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov