Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Migranti

15.03.2016

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.

Čudno, kako se tega ni spomnil nihče že prej. Podobno je priliki o tem, kako miš na kolena spravi slona. Ali David Goljata, če ste na drugem koncu svetovnonazorske mavrice.

Torej, najdeš pet tisoč somišljenikov, predaš njihove podpise v državni zbor, predsednik parlamenta zavrti demokratično kolo sreče in določi rok, do katerega moraš zbrati 40 tisoč podpisov za razpis referenduma in zakonodaja, proti kateri si vložil pobudo za referendum, lepo stoji na mestu. Uradniki se ne sekirajo preveč, ker pač pol leta več prenašajo papirje sem in tja, država se ne sekira preveč, ker je polovica zakonske regulative, ki jo sprejemamo, tako ali tako sama sebi namen, a ideja je genialna. Spominja na demokratični pragmatizem koroškega odvetnika Rudija Vouka, ki je z neplačilom prometnega prekrška lastnoročno izsilil uveljavitev 7 člena avstrijske državne pogodbe, kar je nato skozi odločbo ustavnega sodišča pomenilo postavitev dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem.

Apaška civilna iniciativa nam je pokazala, kako je mogoče demokratično blokirati demokracijo. Oziroma z drugimi besedami: neučinkovitost demokratičnega upravljavskega in političnega modela se najlepše dokaže z demokratičnimi sredstvi.

A na začetku moramo vseeno nekoliko razširiti obzorje. Torej v Apače. In v sosednje obmejne kraje, ki životarijo na pogorišču slovenskega razvojnega modela. Tehnične podrobnosti so prezapletene za običajne medijske ljudi, tako ustvarjalce, kot uporabnike …

Zato na kratko: zaradi različnih davčnih modelov morajo dnevni migrantski delavci, ki delajo v sosednji Avstriji, živijo pa pri nas, plačevati nesorazmerno visoko dohodnino; tisti, ki pa so se po njihovem mnenju dvojnemu obdavčenju v preteklih letih izmikali, so dobili od FURSA te dni v poplačilo astronomske vsote. Sami smatrajo, da je to krivično, sedanja vlada z delom javnosti pa meni, da je takšno plačilo upravičeno. Ustavno sodišče je sedanji vladi in skeptični javnosti pred časom pritrdilo, ko je osebno davčno olajšavo, ki jim jo je odobrila Pahorjeva vlada, označilo kot neenakost pred zakonom in jo ukinilo.

Ustavno sodišče je menilo, da bi z davčnim popuščanjem migrantskim delavcem v neenakopravni položaj prišli v Sloveniji zaposleni rezidenti Republike Slovenije … Ker jih je ustavno sodišče razjezilo, so migrantski delavci uporabili ustavno pravico do referenduma in utišali ustavno sodišče. Očitno je tudi slovenska ustava palica z dvema koncema.

Danes se ne bomo opredeljevali do tega, kdo ima oziroma, kdo nima prav – samo toliko, da je na tehničnem nivoju, ki zahteva poglobljeno znanje o davčnih postopkih, vsa zgodba še najlažje opisljiva z večnim Kavljem 22. Še bolj povedno pa je dejstvo, da je problem pereč že debelo desetletje in čeprav je že pred nekaj leti kazalo, da ga bodo rešili, je danes ponovno svež kot prve dni.

Prav zaradi dolgotrajnosti reševanja davčne zadrege pa se nepristranski opazovalec ne more znebiti vtisa, da ima pri brezbrižnem odnosu do problema prste vmes tudi moralna, medijska in politična centralizacija Slovenije.

Prvič; o številu dnevnih migrantov v republiko Avstrijo ni natančnih številk. O tako pomembni ekonomski kategoriji, kot so dnevne ekonomske migracije, imamo v Sloveniji samo grobo oceno.

Drugič; dnevni migranti prihajajo z obmejnih področij Prekmurja, Štajerske in Koroške. Praviloma iz najrevnejših in demografsko najbolj ranljivih predelov Slovenije. Najbrž tudi ni naključje, da so ta področja tako duhovno kot tudi po fizični razdalji najdlje od Ljubljane.

Tretjič; obmejne pokrajine slovenskega severovzhoda je vsakokratna slovenska oblast pustila propasti! Za razliko od Avstrije, ki na obmejna področja ogromno investira, da bi jih tako čim bolj utrdila, ob naših meji z Avstrijo državnih vlaganj praktično ni.

Petič; žalostne simbolike, ko je tudi na vrhuncu begunskega vala vsak dan iz Slovenije v Avstrijo migriralo vsaj enkrat več Slovencev kot Sircev, ni uvidel nihče.

Šestič; delavci migranti v veliki večini v Avstriji niso zaradi koristoljubja, temveč zaradi stiske.

Sedmič; z ogromnim povečanjem dnevnega migrantskega toka iz Slovenije v Avstrijo, od začetka krize 2008, se med obema sosedoma, oziroma med obema narodoma ponovno vzpostavljajo socialne prakse, za katere smo upali, da so se končale konec devetnajstega stoletja.

Če torej hočemo soditi, kdo so ljudje, ki s svojevrstno državno nepokorščino »rušijo državo,« kot so se dramatično odzvali mediji, bi morali najprej poznati okoliščine, ki so jih do tega pripeljale. Prav in narobe v tej migrantski zgodbi zgubita na pomenu z zadnjimi razkritji o sužnjelastniških praksah med slovenskimi delodajalci. Prav tako migrantsko-davčni prav in narobe izgubita pomen ob divjaških izplačilih akademskih elit ali tajkunskih milijonskih avanturah. Da se je država skozi FURS odločila za načelnost in vztrajanje pri črki zakona na eni najbolj ranljivih demografskih skupin, se zdi cinizem brez primere. In če je mogoče takšno državo blokirati s tem, da njeno neučinkovitost obrneš proti njej sami, se zdi domislica Apaške civilne iniciative res dobrodošla.


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Migranti

15.03.2016

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.

Čudno, kako se tega ni spomnil nihče že prej. Podobno je priliki o tem, kako miš na kolena spravi slona. Ali David Goljata, če ste na drugem koncu svetovnonazorske mavrice.

Torej, najdeš pet tisoč somišljenikov, predaš njihove podpise v državni zbor, predsednik parlamenta zavrti demokratično kolo sreče in določi rok, do katerega moraš zbrati 40 tisoč podpisov za razpis referenduma in zakonodaja, proti kateri si vložil pobudo za referendum, lepo stoji na mestu. Uradniki se ne sekirajo preveč, ker pač pol leta več prenašajo papirje sem in tja, država se ne sekira preveč, ker je polovica zakonske regulative, ki jo sprejemamo, tako ali tako sama sebi namen, a ideja je genialna. Spominja na demokratični pragmatizem koroškega odvetnika Rudija Vouka, ki je z neplačilom prometnega prekrška lastnoročno izsilil uveljavitev 7 člena avstrijske državne pogodbe, kar je nato skozi odločbo ustavnega sodišča pomenilo postavitev dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem.

Apaška civilna iniciativa nam je pokazala, kako je mogoče demokratično blokirati demokracijo. Oziroma z drugimi besedami: neučinkovitost demokratičnega upravljavskega in političnega modela se najlepše dokaže z demokratičnimi sredstvi.

A na začetku moramo vseeno nekoliko razširiti obzorje. Torej v Apače. In v sosednje obmejne kraje, ki životarijo na pogorišču slovenskega razvojnega modela. Tehnične podrobnosti so prezapletene za običajne medijske ljudi, tako ustvarjalce, kot uporabnike …

Zato na kratko: zaradi različnih davčnih modelov morajo dnevni migrantski delavci, ki delajo v sosednji Avstriji, živijo pa pri nas, plačevati nesorazmerno visoko dohodnino; tisti, ki pa so se po njihovem mnenju dvojnemu obdavčenju v preteklih letih izmikali, so dobili od FURSA te dni v poplačilo astronomske vsote. Sami smatrajo, da je to krivično, sedanja vlada z delom javnosti pa meni, da je takšno plačilo upravičeno. Ustavno sodišče je sedanji vladi in skeptični javnosti pred časom pritrdilo, ko je osebno davčno olajšavo, ki jim jo je odobrila Pahorjeva vlada, označilo kot neenakost pred zakonom in jo ukinilo.

Ustavno sodišče je menilo, da bi z davčnim popuščanjem migrantskim delavcem v neenakopravni položaj prišli v Sloveniji zaposleni rezidenti Republike Slovenije … Ker jih je ustavno sodišče razjezilo, so migrantski delavci uporabili ustavno pravico do referenduma in utišali ustavno sodišče. Očitno je tudi slovenska ustava palica z dvema koncema.

Danes se ne bomo opredeljevali do tega, kdo ima oziroma, kdo nima prav – samo toliko, da je na tehničnem nivoju, ki zahteva poglobljeno znanje o davčnih postopkih, vsa zgodba še najlažje opisljiva z večnim Kavljem 22. Še bolj povedno pa je dejstvo, da je problem pereč že debelo desetletje in čeprav je že pred nekaj leti kazalo, da ga bodo rešili, je danes ponovno svež kot prve dni.

Prav zaradi dolgotrajnosti reševanja davčne zadrege pa se nepristranski opazovalec ne more znebiti vtisa, da ima pri brezbrižnem odnosu do problema prste vmes tudi moralna, medijska in politična centralizacija Slovenije.

Prvič; o številu dnevnih migrantov v republiko Avstrijo ni natančnih številk. O tako pomembni ekonomski kategoriji, kot so dnevne ekonomske migracije, imamo v Sloveniji samo grobo oceno.

Drugič; dnevni migranti prihajajo z obmejnih področij Prekmurja, Štajerske in Koroške. Praviloma iz najrevnejših in demografsko najbolj ranljivih predelov Slovenije. Najbrž tudi ni naključje, da so ta področja tako duhovno kot tudi po fizični razdalji najdlje od Ljubljane.

Tretjič; obmejne pokrajine slovenskega severovzhoda je vsakokratna slovenska oblast pustila propasti! Za razliko od Avstrije, ki na obmejna področja ogromno investira, da bi jih tako čim bolj utrdila, ob naših meji z Avstrijo državnih vlaganj praktično ni.

Petič; žalostne simbolike, ko je tudi na vrhuncu begunskega vala vsak dan iz Slovenije v Avstrijo migriralo vsaj enkrat več Slovencev kot Sircev, ni uvidel nihče.

Šestič; delavci migranti v veliki večini v Avstriji niso zaradi koristoljubja, temveč zaradi stiske.

Sedmič; z ogromnim povečanjem dnevnega migrantskega toka iz Slovenije v Avstrijo, od začetka krize 2008, se med obema sosedoma, oziroma med obema narodoma ponovno vzpostavljajo socialne prakse, za katere smo upali, da so se končale konec devetnajstega stoletja.

Če torej hočemo soditi, kdo so ljudje, ki s svojevrstno državno nepokorščino »rušijo državo,« kot so se dramatično odzvali mediji, bi morali najprej poznati okoliščine, ki so jih do tega pripeljale. Prav in narobe v tej migrantski zgodbi zgubita na pomenu z zadnjimi razkritji o sužnjelastniških praksah med slovenskimi delodajalci. Prav tako migrantsko-davčni prav in narobe izgubita pomen ob divjaških izplačilih akademskih elit ali tajkunskih milijonskih avanturah. Da se je država skozi FURS odločila za načelnost in vztrajanje pri črki zakona na eni najbolj ranljivih demografskih skupin, se zdi cinizem brez primere. In če je mogoče takšno državo blokirati s tem, da njeno neučinkovitost obrneš proti njej sami, se zdi domislica Apaške civilne iniciative res dobrodošla.


28.06.2022

Digitalna preobrazba

Pred nekaj tedni je država osrečila vso mladež in večino starejših z uvedbo digitalnega bona. Ker očitno postajamo družba bonov, smo tudi to sprejeli z odprtimi rokami. Digitalni boni pomenijo, da si bodo lahko mladi in starejši od 55 let nakupili računalniške opreme in digitalno zadihali s polnimi pljuči … Ampak obstaja manjša razlika, za katero bomo v današnji oddaji dokazali, da je ne le rahlo diskriminatorna, temveč tudi zgodovinsko netočna. Digitalni boni imajo manjši kaveljc. Medtem ko se lahko učenci višjih letnikov osnovnih šol, srednješolci in študentje s 150 evri napasejo računalniške opreme do sitega, morajo starejši od 55 let najprej v tečaj.


21.06.2022

Danes je dan republike

V iskreni želji pomagati sedanji vladajoči strukturi pri obrzdanju inflacije, pomanjkanju goriva in vse višjih cen energentov, je ekonomska sekcija pri naši skromni oddaji v nekaj zaporednih team buildingih sestavila skupino ukrepov, ki bi lahko delovali pri stabilizaciji razmer. Imenovali so jih: "Program ekonomske stabilizacije!" Najprej jih bomo našteli, nato bomo posamezne ukrepe še komentirali.


14.06.2022

Sovin softver

Danes pa ob vseh razburjenjih, ki nam jih prinaša začetek poletja, k vedno priljubljenim rušilnim temam. Pred nekaj dnevi nas je namreč dosegla drobna novica, da je slovenska obveščevalna agencija, SOVA imenovana, naročila visokim nameščencem odhajajoče vlade, naj uničijo svoje prenosnike in mobilne telefone. Oziroma da bodo to na strokoven način za njih storili strokovnjaki SOVE. Menda je to potrebno, da se ne bodo Edwardi Snowdni tega sveta pasli na zaupnih podatkih slovenske vlade.


07.06.2022

Prostor meje

Te dni sta se sestala slovenska zunanja ministrica in avstrijski zunanji minister. Malo sta poklepetala in med običajnimi frazami je nova slovenska zunanja ministrica rutinsko protestirala zaradi avstrijskega nadzora na slovensko-avstrijski meji. Ta obstaja zdaj že dobrih sedem let in nič ne kaže, da bodo evropske notranje meje, ki so v nasprotju z evropsko zakonodajo, v bližnji prihodnosti padle. Ob najrazličnejših komentarjih, ki jih stanje na slovensko-avstrijski meji vsakodnevno sproža, naj vas spomnimo, da je dobro ob meji živeti, če hočeš stanje ob meji komentirati; tako da ima v tem primeru naša skromna oddaja primerjalno prednost.


31.05.2022

Nekrolog ob nekropoli

Ob smrti velikega pisatelja Borisa Pahorja si dovolimo zapisati nekaj misli. Kot bomo pokazali, je ta spomin naše vesti, ali pa vest našega spomina, slovenskemu ljudstvu ob smrti še zadnjič nastavil ogledalo. Kar se zdi primerno glede na njegovo življenje. Čemu pa je za to izbral prav našo skromno oddajo, ostaja manj jasno.


24.05.2022

O stavki in smislu življenja

Klasična stavka pomeni, da ne delamo. Danes imamo bolj moderne stavke, ki pomenijo, da delamo vsaj malo. Sami bomo to presegli in poskusili s postmoderno obliko stavke, ki nam nalaga, da delamo še bolj kakovostno, kot to počnemo običajno. V primeru ambiciozne oddaje kot je naša, bomo poskusili – nič več in nič manj – kot razkriti probleme naše hiše in odkriti smisel življenja.


17.05.2022

Strokovnjaki proti ljudstvu

Danes pa nekaj o strokovnjakih. Scenosled je takšen, da bomo poskušali prek banalnega priti do bistvenega. Od evrosonga do sestavljanja vlade.


10.05.2022

Obljuba dela dolg

Gremo v Ukrajino. Hočemo povedati, da če gredo vsi, gremo tudi mi. Zadnje dni ukrajinski državni vrh sploh ne more več normalno voditi vojne, ker mora kar naprej sprejemati visoke goste. Vse, kar kaj pomeni v svetovni politiki, se je v zadnjih dneh narisalo v Ukrajini. V glavnem v Kijevu, nekaj pa jih je šlo tudi na obale Črnega morja. V Mariupol ni bilo nikogar. Torej; kaj vrh svetovne politike vodi v to nevarno in po vseh merilih tragično področje, kjer se, to naj izpostavimo na samem začetku, odvija krivična in brezpravna ruska agresija?


03.05.2022

Inflacija za prave moške

Danes pa nekaj o težki gospodarski situaciji. Posvetili se bomo ukrepom, ki bodo pomagali zajeziti tako inflacijo kot tudi zmanjšati odvisnost Evrope od ruskih energentov. Evropska komisija je prišla na plano z devetimi ukrepi, ki bodo pomagali stari celini iz te energetske in cenovne šlamastike.


26.04.2022

Ana in Liza

Kaj in česa smo se naučili o slovenskem, ne le volilnem telesu, temveč o slovenskem narodu na sploh – če analiziramo rezultate volitev iz 24. aprila 2022.


19.04.2022

Pozabljivec na dolge proge

Vemo, da je predvolilni čas in da bi se naj v tem občutljivem obdobju izogibali zgodbic o kandidatih na prihajajočih volitvah, med katere se prišteva tudi obravnavani minister – ampak se bomo za svojo zaščito ovili v plašč alegorij in posplošenih primerjav.


12.04.2022

Bonton za telebane

Danes pa o najnovejšem, komaj zaznavnem incidentu, ki pa se z medijskimi ojačitvami po nekaj dneh zdi kot vesoljni potop. Ampak ker naša skromna oddaja presega domete družabno-omrežnih analiz, se podajmo še dlje in si zastavimo vprašanje, na katerega odgovor bo pred zadrego obvaroval bodoče rokovalce … Torej: "Ali je politika nad bontonom, ali pa si bonton jemlje jurisdikcijo tudi nad politiko?" Z drugimi besedami: "So politiki obvezani ne glede na politične razlike, da se drug do drugega vedejo spoštljivo?"


05.04.2022

Pujsi v vesolju!

Danes pa o obrobni novici, ki jo bomo s pomočjo podtikanj, poenostavljan in insinuacij spremenili v glavno vest dneva. Govorimo o pujskih pod Pekrsko gorco.


29.03.2022

Kolumnokamikaze

V zadnjih dneh se je našemu obubožanemu kolumnističnem cehu nenavadno priključila četica novih kolumnistov, ki so se na hitro kvalificirali za ta poklic in danes v svojevrstnih kolumnističnih manufakturah proizvajajo kolumne, ki so namenjene za promoviranje sedanje oblasti, ki bi rada postala tudi bodoča. S pomočjo kolumn.


22.03.2022

Časovno-prostorski paradoks

Danes pa o bližnji prihodnosti kot jo razume Slovenska nacionalna stranka. Nekaj časa izven dosega našega radarja so se preostali poslanci končno opogumili z zakonskim predlogom. Ki, kot je za to stranko v navadi, ni razočaral. Osredotočili so se na prepoved merjenja javnega mnenja, ki poslej pol leta pred volitvami ne bi bila več mogoča.


15.03.2022

Deset croissantov

V Sloveniji se je samo z nam lastno intenzivnostjo razvnela debata o rogljičkih. Originalno in nekoliko snobovsko rečeno: o "croissantih"!


08.03.2022

Denacifikacija zdaj!

Vse, kar leze in gre, te dni išče vzrok za ukrajinsko vojno. Da bodo lahko bodoči učitelji zgodovine bodočim dijakom pojasnjevali razliko med vzrokom in povodom za vojno.


01.03.2022

Ukrajina moja dežela

V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.


22.02.2022

Žandar iz St. Pirana

Danes pa vzemimo obrobno novičko in jo v svetli tradiciji naše oddaje s pomočjo pretiravanja, napihovanja in potvarjanja dejstev napihnimo do škandala.


15.02.2022

Dajte miru možnost

Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.


Stran 6 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov