Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Operacija ni uspela, pacient umrl

22.03.2016

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.

Danes pa zelo preprosto, vsem razumljivo in s potrebno pieteto. Govorili bomo o smrti bolnika na novi urgenci šempetrske bolnice. Zgodba je splošno znana, zato le osnovni gabariti. Bolnik je med reanimacijo prejel namesto potrebnega kisika smejalni plin, zaradi česar je tudi umrl. Zgodba je tragična, a kot zadnje čase vse v naši državi, se tudi takšna nepotrebna in tragična smrt sfiži do absurda. Absurd pa po svoji naravi porine tragedijo na stran in spusti na oder delček satire.

Torej med graditvijo povsem novega urgentnega centra so zamenjali cev na inštalaciji. Namesto kisika je iz stenske šobe prihajal dušikov oksid in med strokovno neoporečno animacijo je pacient umrl. Zdravniki so posumili na tehnično napako in že hiter pregled napeljave je pokazal na usodno napako.

Do zdaj sledimo medijskim poročilom, od tod naprej se jim bomo izognili. Predvsem zaradi tega ker bomo vso zgodbo nedopustno poenostavili …

V namestitev napeljave medicinskih plinov do reanimacijskega prostora so bila vpletena tri podjetja in ministrstvo. Prvo podjetje je napeljavo načrtovalo, drugo jo je izvedlo, tretje je postopek nadzorovalo. Ministrstvo za zdravje je dalo denar. Ko se je izkazalo, da je bolnik resnično podlegel zaradi napake v napeljavi, so vsa tri podjetja izjavila, da niso kriva. Prvo podjetje je dejalo, da je krivo drugo podjetje, drugo podjetje je dejalo, da je krivo prvo podjetje, tretje pa je dejalo, da je le nadziralo in nadzor še ni nikoli nikogar ubil. Ministrstvo je dejalo, da je dalo samo denar.

Če bi bili v treh podjetjih in na ministrstvu zaposleni osemletni otroci, bi človek reakcijo še razumel – v primeru, da pa tako ministrstvo kot tudi tri podjetja vodijo odgovorni in resni ljudje, bog ne daj, tudi strokovnjaki, pa je infantilna reakcija vsaj nerazumljiva …

Zakriviti smrt človeka ni ravno podatek, ki bi si ga podjetja pisala med reference, zato pa se krivde in posledične kazenske odgovornosti tudi tako panično otepajo. Morda je zanikati krivdo v poslovnem svetu običajna praksa, zato pa je sprejeti krivdo običajna reakcija odgovornega človeka.

Na srečo je primer prevzela policija, ki bo skozi kriminalistično preiskavo krivca našla. Ampak dovolimo si nekaj špekulacije: krivec ne bo ne prvo podjetje, ki je napeljavo načrtovalo, ne drugo, ki jo je izvedlo, ne tretje podjetje, ki graditev nadziralo. Krivec bo možakar, ki je obe cevi fizično spojil. Ker odgovornost v naših krajih razumemo izrazito poenostavljeno … Ne v prvem, ne v drugem, ne v tretjem podjetju, niti na ministrstvu, nihče od mož v lastniški ali upravljavski strukturi, ni stisnil tistih cevi skupaj. Očitno pa je kriv in odgovoren tisti, ki jih je in policija naj ga najde! In če špekuliramo še naprej: najbrž bo šlo za emigrantskega delavca, ki ga je podjetju, ki je napeljavo izvedlo, poslalo podjetje, ki se ukvarja s posojanjem delavcem, ki je v lasti podjetja, ki je registrirano v tujini in je bilo lani že zaprto. Delavec je napačne cevi spojil najbrž nezavarovan, ali brez plačanih prispevkov, z denarjem na roko … In ko bo tako policija krivca našla, bo bolnik še zmeraj mrtev.

Nesreča pa je dala vseeno nekaj uporabnih spoznanj. V naši deželi imamo dokaj ušive graditelje. Dobri smo za Planico in kozolce, v bolj kompleksnih zidavah pa nismo za nikamor. Stanovanja, ki jih gradimo, ne moremo prodati, ceste, ki jih gradimo ves čas popravljamo, letališča, ki jih gradimo, nimajo letal, pristanišče, ki ga širimo, nima železniške povezave, ker je ne zmoremo zgraditi … Najslabši od vsega pa smo pri graditvi zgradb javnega zdravstva. Ne le, da nobena izmed zgradb ne stane toliko, kot so rekli, da bo stala, kar govori o dvomljivem poznavanju poštevanke med slovenskimi gradbeniki – v tistem trenutku, ko jo eni izgotovijo, pridejo drugi in jo začnejo popravljati. Ker gre za javno zdravstvo in tudi za javni denar, je to večno popravljanje novih stavb tragično, ako se malo odmaknemo od vsega skupaj, pa je komično. Zgodovina nas uči, da so vse velike gradnje tudi žarišče škandalov, zamud in dograjevanja, a šempetrska urgenca vendar ni sydneyjska opera. Če bi tri podjetja in ministrstvo za povrh količkaj resno jemala svoj poklic in svoje poslanstvo, bi morala cevi spojiti pravilno. A ker so vsa tri podjetja v urgenci videla samo profit, ministrstvo pa samo strošek, so na spajanje cevi gledali kot na oviro do sladkega žvenketa na žiro računu.

S pametnimi odvetniki, ki bodo odgovornost razpršili, se bodo v treh podjetjih, da o ministrstvu sploh ne govorimo, pravnih posledic najverjetneje rešili. Ostal bo grenek priokus, ki pa ostane vedno, ko je beseda o infrastrukturnih investicijah v javno zdravstvo. A zgodba iz preteklosti bi znala biti poučna. Veliki graditelji so skozi zgodovino ne glede na naročnika vedno posebno pozorno gradili pokopališča. Od piramid do Žal, če hočete! Ker so vedeli, da gradijo tudi zase. Če bi se z mislijo, da so tudi sami potencialni uporabniki, ne pa nedotakljivi superjunaki, slovenski graditelji lotevali tudi bolnišnic, bi bile vse napeljave izvedene, kot je treba. Ali kot je pred desetletji napisal največji poet med slovenskimi gradbinci:

 

Iz stene voda,

na stropu luč,

v srcih sreča,

v rokah ključ.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Operacija ni uspela, pacient umrl

22.03.2016

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.

Danes pa zelo preprosto, vsem razumljivo in s potrebno pieteto. Govorili bomo o smrti bolnika na novi urgenci šempetrske bolnice. Zgodba je splošno znana, zato le osnovni gabariti. Bolnik je med reanimacijo prejel namesto potrebnega kisika smejalni plin, zaradi česar je tudi umrl. Zgodba je tragična, a kot zadnje čase vse v naši državi, se tudi takšna nepotrebna in tragična smrt sfiži do absurda. Absurd pa po svoji naravi porine tragedijo na stran in spusti na oder delček satire.

Torej med graditvijo povsem novega urgentnega centra so zamenjali cev na inštalaciji. Namesto kisika je iz stenske šobe prihajal dušikov oksid in med strokovno neoporečno animacijo je pacient umrl. Zdravniki so posumili na tehnično napako in že hiter pregled napeljave je pokazal na usodno napako.

Do zdaj sledimo medijskim poročilom, od tod naprej se jim bomo izognili. Predvsem zaradi tega ker bomo vso zgodbo nedopustno poenostavili …

V namestitev napeljave medicinskih plinov do reanimacijskega prostora so bila vpletena tri podjetja in ministrstvo. Prvo podjetje je napeljavo načrtovalo, drugo jo je izvedlo, tretje je postopek nadzorovalo. Ministrstvo za zdravje je dalo denar. Ko se je izkazalo, da je bolnik resnično podlegel zaradi napake v napeljavi, so vsa tri podjetja izjavila, da niso kriva. Prvo podjetje je dejalo, da je krivo drugo podjetje, drugo podjetje je dejalo, da je krivo prvo podjetje, tretje pa je dejalo, da je le nadziralo in nadzor še ni nikoli nikogar ubil. Ministrstvo je dejalo, da je dalo samo denar.

Če bi bili v treh podjetjih in na ministrstvu zaposleni osemletni otroci, bi človek reakcijo še razumel – v primeru, da pa tako ministrstvo kot tudi tri podjetja vodijo odgovorni in resni ljudje, bog ne daj, tudi strokovnjaki, pa je infantilna reakcija vsaj nerazumljiva …

Zakriviti smrt človeka ni ravno podatek, ki bi si ga podjetja pisala med reference, zato pa se krivde in posledične kazenske odgovornosti tudi tako panično otepajo. Morda je zanikati krivdo v poslovnem svetu običajna praksa, zato pa je sprejeti krivdo običajna reakcija odgovornega človeka.

Na srečo je primer prevzela policija, ki bo skozi kriminalistično preiskavo krivca našla. Ampak dovolimo si nekaj špekulacije: krivec ne bo ne prvo podjetje, ki je napeljavo načrtovalo, ne drugo, ki jo je izvedlo, ne tretje podjetje, ki graditev nadziralo. Krivec bo možakar, ki je obe cevi fizično spojil. Ker odgovornost v naših krajih razumemo izrazito poenostavljeno … Ne v prvem, ne v drugem, ne v tretjem podjetju, niti na ministrstvu, nihče od mož v lastniški ali upravljavski strukturi, ni stisnil tistih cevi skupaj. Očitno pa je kriv in odgovoren tisti, ki jih je in policija naj ga najde! In če špekuliramo še naprej: najbrž bo šlo za emigrantskega delavca, ki ga je podjetju, ki je napeljavo izvedlo, poslalo podjetje, ki se ukvarja s posojanjem delavcem, ki je v lasti podjetja, ki je registrirano v tujini in je bilo lani že zaprto. Delavec je napačne cevi spojil najbrž nezavarovan, ali brez plačanih prispevkov, z denarjem na roko … In ko bo tako policija krivca našla, bo bolnik še zmeraj mrtev.

Nesreča pa je dala vseeno nekaj uporabnih spoznanj. V naši deželi imamo dokaj ušive graditelje. Dobri smo za Planico in kozolce, v bolj kompleksnih zidavah pa nismo za nikamor. Stanovanja, ki jih gradimo, ne moremo prodati, ceste, ki jih gradimo ves čas popravljamo, letališča, ki jih gradimo, nimajo letal, pristanišče, ki ga širimo, nima železniške povezave, ker je ne zmoremo zgraditi … Najslabši od vsega pa smo pri graditvi zgradb javnega zdravstva. Ne le, da nobena izmed zgradb ne stane toliko, kot so rekli, da bo stala, kar govori o dvomljivem poznavanju poštevanke med slovenskimi gradbeniki – v tistem trenutku, ko jo eni izgotovijo, pridejo drugi in jo začnejo popravljati. Ker gre za javno zdravstvo in tudi za javni denar, je to večno popravljanje novih stavb tragično, ako se malo odmaknemo od vsega skupaj, pa je komično. Zgodovina nas uči, da so vse velike gradnje tudi žarišče škandalov, zamud in dograjevanja, a šempetrska urgenca vendar ni sydneyjska opera. Če bi tri podjetja in ministrstvo za povrh količkaj resno jemala svoj poklic in svoje poslanstvo, bi morala cevi spojiti pravilno. A ker so vsa tri podjetja v urgenci videla samo profit, ministrstvo pa samo strošek, so na spajanje cevi gledali kot na oviro do sladkega žvenketa na žiro računu.

S pametnimi odvetniki, ki bodo odgovornost razpršili, se bodo v treh podjetjih, da o ministrstvu sploh ne govorimo, pravnih posledic najverjetneje rešili. Ostal bo grenek priokus, ki pa ostane vedno, ko je beseda o infrastrukturnih investicijah v javno zdravstvo. A zgodba iz preteklosti bi znala biti poučna. Veliki graditelji so skozi zgodovino ne glede na naročnika vedno posebno pozorno gradili pokopališča. Od piramid do Žal, če hočete! Ker so vedeli, da gradijo tudi zase. Če bi se z mislijo, da so tudi sami potencialni uporabniki, ne pa nedotakljivi superjunaki, slovenski graditelji lotevali tudi bolnišnic, bi bile vse napeljave izvedene, kot je treba. Ali kot je pred desetletji napisal največji poet med slovenskimi gradbinci:

 

Iz stene voda,

na stropu luč,

v srcih sreča,

v rokah ključ.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov