Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tedenska glosa Marka Radimiloviča.
Preden pa dokončno zaplešemo v brezdelje, še nekaj nasvetov za preživetje poletja.
Najbolj neverjeten fenomen zadnjih nekaj poletij je mogoče zaslediti kar na frekvencah naše in vaše priljubljene radijske postaje. Med letom ponižna rubrika Koledar kulturnih prireditev se poleti razširi kot Desusove politične ambicije. Kar je v popolnem neskladju z ustrojem stvari samih. Festivalska mrzlica je pravkar prešla meje absurda! Včasih je bil poletni festival en sam. Potem so mesta dobila po več festivalov, zdaj pa ima že vsaka ulica festival ali dva. In na koncu poletja organizatorji tarnajo, da ni obiskovalcev festivalov, ne vedoč, da so vsi potencialni obiskovalci njihovega festivala na drugem koncu mesta organizatorji nekega drugega festivala.
Povedano drugače: najbolj zanimiv nastop poletja je vsakoletna parada organizatorjev festivalov skozi medije. Skupaj s festivalskimi težavami. In krivicami.
Pa to še ni vse. Festivalska histerija je iz mest pljusknila tudi na podeželje. Tam so festivali nadomestili klasične gasilske veselice, ki jih je zaradi zakona o društvih tako ali tako pretežko organizirati. Za festival pa potrebuješ le kakšne ruševine gradu in znanca na občini. “Tudi v naši vasi se bo poleti dogajalo …!”
Ampak saj s poletnimi prireditvami načeloma ni nič narobe – razen prireditev samih. Namreč, smisel počitnic, poletja, dopusta in vsega tega je početi nič. Človek je generično zavezan temu početju vse od stvarjenja in če ga je civilizacija prisilila v enajstmesečno produkcijo, aktivnost in ustvarjalnost, mu je priznala – po težkem boju, sicer – tudi pravico do nekajtedenskega premora. In po kateri logiki je treba ta premor napolniti z dejavnostmi? Nihče natančno ne ve, kdaj so nam jih vsilili, ampak dejstvo je, da se tega danes nihče ne sprašuje več niti pri otrocih. Ustvarjalne delavnice so postale počitniška obveza, tabori vseh vrst tudi, poletne šole tega in onega pa sploh. In če že otroške počitnice niso koncentrirano brezdelje, je povsem naravno, da take niso niti počitnice odraslih. Ponudba dogodkov, ki naj izrinejo brezdelje z urnika, je tako mamljiva, statusni simbol, ki ga nudijo večerni izhodi na prireditve, tudi in to, kar je bilo nekoč ležerno večerno pivo, je postalo moreča obveza.
Zaradi vsega naštetega je jasno, da se je treba brezdelja na novo naučiti. In če bi se splačalo, bi bilo vredno organizirati festival brezdelja. A to z brezdelnimi organizatorji ni mogoče. Zato je prepuščeno vsakemu posamezniku, da najde brezdelneža v sebi. Kajti brezdelja, ki je intimna človeška kategorija, ne gre enačiti z dopustom, ki je agresivna liberalno kapitalistična stvaritev. Brezdelje je treba ponovno odkriti, širiti in reklamirati. Ko ga bomo našli, nam bo pomagalo bolj učinkovito najti samega sebe, kot to reklamirajo duhovnost, ekstremni podvigi ali sodobni mediji.
In seveda … da sami damo svetal zgled in to oddajo končno dvignemo od flancanja do aktivizma, se bomo ponovno oglasili konec poletja.
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Tedenska glosa Marka Radimiloviča.
Preden pa dokončno zaplešemo v brezdelje, še nekaj nasvetov za preživetje poletja.
Najbolj neverjeten fenomen zadnjih nekaj poletij je mogoče zaslediti kar na frekvencah naše in vaše priljubljene radijske postaje. Med letom ponižna rubrika Koledar kulturnih prireditev se poleti razširi kot Desusove politične ambicije. Kar je v popolnem neskladju z ustrojem stvari samih. Festivalska mrzlica je pravkar prešla meje absurda! Včasih je bil poletni festival en sam. Potem so mesta dobila po več festivalov, zdaj pa ima že vsaka ulica festival ali dva. In na koncu poletja organizatorji tarnajo, da ni obiskovalcev festivalov, ne vedoč, da so vsi potencialni obiskovalci njihovega festivala na drugem koncu mesta organizatorji nekega drugega festivala.
Povedano drugače: najbolj zanimiv nastop poletja je vsakoletna parada organizatorjev festivalov skozi medije. Skupaj s festivalskimi težavami. In krivicami.
Pa to še ni vse. Festivalska histerija je iz mest pljusknila tudi na podeželje. Tam so festivali nadomestili klasične gasilske veselice, ki jih je zaradi zakona o društvih tako ali tako pretežko organizirati. Za festival pa potrebuješ le kakšne ruševine gradu in znanca na občini. “Tudi v naši vasi se bo poleti dogajalo …!”
Ampak saj s poletnimi prireditvami načeloma ni nič narobe – razen prireditev samih. Namreč, smisel počitnic, poletja, dopusta in vsega tega je početi nič. Človek je generično zavezan temu početju vse od stvarjenja in če ga je civilizacija prisilila v enajstmesečno produkcijo, aktivnost in ustvarjalnost, mu je priznala – po težkem boju, sicer – tudi pravico do nekajtedenskega premora. In po kateri logiki je treba ta premor napolniti z dejavnostmi? Nihče natančno ne ve, kdaj so nam jih vsilili, ampak dejstvo je, da se tega danes nihče ne sprašuje več niti pri otrocih. Ustvarjalne delavnice so postale počitniška obveza, tabori vseh vrst tudi, poletne šole tega in onega pa sploh. In če že otroške počitnice niso koncentrirano brezdelje, je povsem naravno, da take niso niti počitnice odraslih. Ponudba dogodkov, ki naj izrinejo brezdelje z urnika, je tako mamljiva, statusni simbol, ki ga nudijo večerni izhodi na prireditve, tudi in to, kar je bilo nekoč ležerno večerno pivo, je postalo moreča obveza.
Zaradi vsega naštetega je jasno, da se je treba brezdelja na novo naučiti. In če bi se splačalo, bi bilo vredno organizirati festival brezdelja. A to z brezdelnimi organizatorji ni mogoče. Zato je prepuščeno vsakemu posamezniku, da najde brezdelneža v sebi. Kajti brezdelja, ki je intimna človeška kategorija, ne gre enačiti z dopustom, ki je agresivna liberalno kapitalistična stvaritev. Brezdelje je treba ponovno odkriti, širiti in reklamirati. Ko ga bomo našli, nam bo pomagalo bolj učinkovito najti samega sebe, kot to reklamirajo duhovnost, ekstremni podvigi ali sodobni mediji.
In seveda … da sami damo svetal zgled in to oddajo končno dvignemo od flancanja do aktivizma, se bomo ponovno oglasili konec poletja.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Na ruški meteorit ne bi smeli gledati kot na predvolilno zanimivost, temveč predvsem kot na razvojno priložnost.
Nekaj nepovezanih, naključnih in najbrž povsem napačnih misli o prodaji Mercatorja.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes nekaj o morebitnem odhodu Janeza Janše v zapor. Dokaj uspešno lahko predvidimo šlamastiko, ki bo nastala z Janševim odhodom na Dob.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Govoriti o smučanju na pragu poletja je čudno; a raje dajmo zdaj, da nas konec novembra ne bo bolela glava. Slovenska smučarska središča pospešeno propadajo. Vendar ne propadejo.
Roki za volitve so tako nerodni, da se zabijejo med počitnice. Je dopustno imeti volitve v času dopusta?
Že najmlajša socializirana generacija ima izkušnjo balkanske vojne in ni treba ravno obiskovati knjižnic, da prepoznamo vzorce, ki vodijo v vojno. Policiste počasi zamenjujejo vojaki, uporniki namesto metanja molotovk začnejo sestreljevati helikopterje in bedaki dobivajo vedno več medijskega prostora in posledično politične moči. Ob tem pa je razumni obsojen še na priliznjenost svetovne prostozidarske elite, ki goni eno in isto o diplomatskih rešitvah, v žepu pa drži figo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Po dnevih, ko smo se ukvarjali z nadzemeljskim, nekaj misli, posvečenih globoko zemeljskim temam. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Te dni se končuje nenavadna anketa, ki so jo prejeli učenci, starši in strokovni sodelavci osnovnih šol. Pripravilo jo je ministrstvo za izobraževanje, anketa pa vse navedene poziva, naj z odgovori na posebno zvita vprašanja pomagajo razrešiti eno temeljnih dilem slovenskega izobraževanja: »Šolske uniforme - da, ali ne?« Zdaj; človek bi se nasmehnil, ker se te dileme gremo tudi v tretjem tisočletju, ampak ker je posredi ministrstvo za izobraževanje, je treba smeh potlačiti. Nič v zvezi z izobraževanjem ne sme biti smešno, še najmanj ministrstvo.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Danes pa nekaj ambicioznih misli o parlamentu in Štajercih. Najprej parlament. Državljani in parlament smo v teh kratkih dveh desetletjih zgradili zanimiv odnos. Prek ponosa, občudovanja, do čudenja, ogorčenja in norčevanja je šel odnos ljudstva do hrama demokracije.
Sedim v močvirju in razmišljam ... Tokrat o predsedniku KPK, razlikah med partijo in stranko, paranoji ...
Glosa Marka Radmiloviča se tokrat osredotoča na ustanovitev nove politične koalicije, "Združene levice", in na vrnitev demokratičnega socializma na politični parket.
Neveljaven email naslov