Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Moti seveda osebek, ker kjer je osebek, je tudi povedek in moti odvzem iz narave, ki je brez pravega povedka …
Pri vladi so skrbni kot le kaj, torej so sklepali, da se bo kakšen dušebrižnik vtaknil v ta mini pokol in so v obrazložitvi poudarili, da odvzem osebkov iz narave pomeni: “ali odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali kaj tretjega.”
No, ker kaj dosti medvedov ne povozimo, sploh pa ni opaziti nekih večjih medvedjih transportov po Sloveniji, si nalijmo čistega vina in poglejmo krvi v oči: odvzem iz narave v devetindevetdeset odstotkih pomeni ustrelitev.
Pod odlokom je še kup flancanja, s katerim poskušajo vladni ljudje prenesti odgovornost na strokovna stališča Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave RS, a medvedov to ne reši … Poncij Pilat si je umil roke in medved si je zadegal križ na rame … Ali kot bi zapisal pesnik:
“Nekje v brlogu teoretično mrtev medved spi,
nekje v postelji se jager z erekcijo zbudi!”
Najprej osnove.
Medvedi so tretja svetovnonazorska prelomnica, ob kateri se zbiramo Slovenci. Ob Kučanu in Janši, ob Bogu in Marxu so tu še medvedi. Ali si za, ali si proti medvedom. Skrajnosti sta vkopani: “Obdržati moramo vse medvede, ker gre za izjemen privilegij živeti v državi, tako bogato poseljeni z medvedi!” In na drugi strani: “Medvedi delajo škodo v kmetijstvu in so nevarni. Spadajo ali v živalski vrt ali v golaž!”
Med skrajnostma, kot je značilno za naš rod, ni skoraj nič prostora za odtenke sive. Argumente imata obe strani jasne in močne: “Medvedi so manj nevarni od recimo žuželk, ki letno zakrivijo kar nekaj smrti.” In na drugi strani: »Medvedi pobijajo drobnico in sejejo strah med prebivalci, ko brskajo po smeteh in se nevarno bližajo naseljem.«
Vmes pa so mediji, ki z največjo naslado poročajo o vsakoletnih medvedjih incidentih, do katerih ob tolikšnem številu medvedov in tolikšnem številu ljudi nujno prihaja …
Da ne bomo slepomišili; sodobnemu človeku bi moralo biti sobivanje s tolikšno populacijo medvedov, kot jo imamo v Sloveniji, v ponos. Če resno misli o sožitju z naravo, s trajnostnim razvojem, zeleno prihodnostjo in kar je podobnih modnih ekologizmov … Še več: razumni človek bi se moral z lahkoto odreči delu BDP-ja za teh nekaj medvedov. Kajti Nemci, recimo, so svojega zadnjega uplenili v petdesetih letih in danes nagačen stoji v eni bavarskih gostiln.
Vendar nas danes ne zanima medvedja debata, temveč problematiziramo brezosebnost vladnega ukrepa in vse njegove mogoče implementacije. Najprej: kako so se tega sploh lotili?
Premier Cerar: “Fantje, zdravstvena reforma je skozi, novela zakona o tujcih tudi, kaj še je … Aja, tu je še en odlok. O medvedih. Vzeli jih bomo iz narave. Kdo je za? Ugotavljam, da jih iz narave jemljemo z vladno večino. No, hvala, se vidimo na naslednji seji.”
Kar resnično skrbi, je vzorec, s katerim se je vlada lotila medvedov. Nemogoče se je znebiti vtisa, da gre za podobno tehnicistično retoriko, ki jo vlada uporablja tako za medvede kot za ljudi. No, ne za vse medvede in ne za vse ljudi. V istem času kot medvedji odlok je vlada sprejemala tudi novelo zakona o tujcih; po domače rečeno, novo, za marsikoga sporno protimigrantsko zakonodajo … Poglejmo obe retoriki.
Predlog sporne novele:
“lahko oblasti avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali da osebe, ki se na območju izvajanja ukrepa nahajajo nezakonito, napotijo nazaj v državo, iz katere so vstopile. To velja tudi za tiste, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.”
In še medvedi
“Odvzem osebkov iz narave vključuje odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali vsako drugo izgubo osebka, ne glede na vzrok, ki je izgubo povzročil. Obseg odvzema je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.”
Konec citata, ob pripombi, da imajo medvedi in migranti veliko skupnega. Ogrado, recimo.
In zdaj bistvo zabave: medtem ko vlada v protimedvedji zakonodaji uporablja besedo osebek, v protimigrantski zakonodaji uporablja besedo oseba. In če v besedilih zamenjamo oba pojma, se pravi v protimedvedjo zakonodajo vtaknemo osebe/migrante, v protimigrantsko pa osebke/medvede, ugotovimo, da morajo medvedi samo oditi, od koder so prišli, migranti pa bodo ujeti in preseljeni.
Seveda je primerjava absurdna, ker so osebki/medvedje živali, osebe/migranti pa so ljudje.
Mar res?
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Moti seveda osebek, ker kjer je osebek, je tudi povedek in moti odvzem iz narave, ki je brez pravega povedka …
Pri vladi so skrbni kot le kaj, torej so sklepali, da se bo kakšen dušebrižnik vtaknil v ta mini pokol in so v obrazložitvi poudarili, da odvzem osebkov iz narave pomeni: “ali odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali kaj tretjega.”
No, ker kaj dosti medvedov ne povozimo, sploh pa ni opaziti nekih večjih medvedjih transportov po Sloveniji, si nalijmo čistega vina in poglejmo krvi v oči: odvzem iz narave v devetindevetdeset odstotkih pomeni ustrelitev.
Pod odlokom je še kup flancanja, s katerim poskušajo vladni ljudje prenesti odgovornost na strokovna stališča Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave RS, a medvedov to ne reši … Poncij Pilat si je umil roke in medved si je zadegal križ na rame … Ali kot bi zapisal pesnik:
“Nekje v brlogu teoretično mrtev medved spi,
nekje v postelji se jager z erekcijo zbudi!”
Najprej osnove.
Medvedi so tretja svetovnonazorska prelomnica, ob kateri se zbiramo Slovenci. Ob Kučanu in Janši, ob Bogu in Marxu so tu še medvedi. Ali si za, ali si proti medvedom. Skrajnosti sta vkopani: “Obdržati moramo vse medvede, ker gre za izjemen privilegij živeti v državi, tako bogato poseljeni z medvedi!” In na drugi strani: “Medvedi delajo škodo v kmetijstvu in so nevarni. Spadajo ali v živalski vrt ali v golaž!”
Med skrajnostma, kot je značilno za naš rod, ni skoraj nič prostora za odtenke sive. Argumente imata obe strani jasne in močne: “Medvedi so manj nevarni od recimo žuželk, ki letno zakrivijo kar nekaj smrti.” In na drugi strani: »Medvedi pobijajo drobnico in sejejo strah med prebivalci, ko brskajo po smeteh in se nevarno bližajo naseljem.«
Vmes pa so mediji, ki z največjo naslado poročajo o vsakoletnih medvedjih incidentih, do katerih ob tolikšnem številu medvedov in tolikšnem številu ljudi nujno prihaja …
Da ne bomo slepomišili; sodobnemu človeku bi moralo biti sobivanje s tolikšno populacijo medvedov, kot jo imamo v Sloveniji, v ponos. Če resno misli o sožitju z naravo, s trajnostnim razvojem, zeleno prihodnostjo in kar je podobnih modnih ekologizmov … Še več: razumni človek bi se moral z lahkoto odreči delu BDP-ja za teh nekaj medvedov. Kajti Nemci, recimo, so svojega zadnjega uplenili v petdesetih letih in danes nagačen stoji v eni bavarskih gostiln.
Vendar nas danes ne zanima medvedja debata, temveč problematiziramo brezosebnost vladnega ukrepa in vse njegove mogoče implementacije. Najprej: kako so se tega sploh lotili?
Premier Cerar: “Fantje, zdravstvena reforma je skozi, novela zakona o tujcih tudi, kaj še je … Aja, tu je še en odlok. O medvedih. Vzeli jih bomo iz narave. Kdo je za? Ugotavljam, da jih iz narave jemljemo z vladno večino. No, hvala, se vidimo na naslednji seji.”
Kar resnično skrbi, je vzorec, s katerim se je vlada lotila medvedov. Nemogoče se je znebiti vtisa, da gre za podobno tehnicistično retoriko, ki jo vlada uporablja tako za medvede kot za ljudi. No, ne za vse medvede in ne za vse ljudi. V istem času kot medvedji odlok je vlada sprejemala tudi novelo zakona o tujcih; po domače rečeno, novo, za marsikoga sporno protimigrantsko zakonodajo … Poglejmo obe retoriki.
Predlog sporne novele:
“lahko oblasti avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali da osebe, ki se na območju izvajanja ukrepa nahajajo nezakonito, napotijo nazaj v državo, iz katere so vstopile. To velja tudi za tiste, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.”
In še medvedi
“Odvzem osebkov iz narave vključuje odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali vsako drugo izgubo osebka, ne glede na vzrok, ki je izgubo povzročil. Obseg odvzema je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.”
Konec citata, ob pripombi, da imajo medvedi in migranti veliko skupnega. Ogrado, recimo.
In zdaj bistvo zabave: medtem ko vlada v protimedvedji zakonodaji uporablja besedo osebek, v protimigrantski zakonodaji uporablja besedo oseba. In če v besedilih zamenjamo oba pojma, se pravi v protimedvedjo zakonodajo vtaknemo osebe/migrante, v protimigrantsko pa osebke/medvede, ugotovimo, da morajo medvedi samo oditi, od koder so prišli, migranti pa bodo ujeti in preseljeni.
Seveda je primerjava absurdna, ker so osebki/medvedje živali, osebe/migranti pa so ljudje.
Mar res?
Pred nekaj tedni je država osrečila vso mladež in večino starejših z uvedbo digitalnega bona. Ker očitno postajamo družba bonov, smo tudi to sprejeli z odprtimi rokami. Digitalni boni pomenijo, da si bodo lahko mladi in starejši od 55 let nakupili računalniške opreme in digitalno zadihali s polnimi pljuči … Ampak obstaja manjša razlika, za katero bomo v današnji oddaji dokazali, da je ne le rahlo diskriminatorna, temveč tudi zgodovinsko netočna. Digitalni boni imajo manjši kaveljc. Medtem ko se lahko učenci višjih letnikov osnovnih šol, srednješolci in študentje s 150 evri napasejo računalniške opreme do sitega, morajo starejši od 55 let najprej v tečaj.
V iskreni želji pomagati sedanji vladajoči strukturi pri obrzdanju inflacije, pomanjkanju goriva in vse višjih cen energentov, je ekonomska sekcija pri naši skromni oddaji v nekaj zaporednih team buildingih sestavila skupino ukrepov, ki bi lahko delovali pri stabilizaciji razmer. Imenovali so jih: "Program ekonomske stabilizacije!" Najprej jih bomo našteli, nato bomo posamezne ukrepe še komentirali.
Danes pa ob vseh razburjenjih, ki nam jih prinaša začetek poletja, k vedno priljubljenim rušilnim temam. Pred nekaj dnevi nas je namreč dosegla drobna novica, da je slovenska obveščevalna agencija, SOVA imenovana, naročila visokim nameščencem odhajajoče vlade, naj uničijo svoje prenosnike in mobilne telefone. Oziroma da bodo to na strokoven način za njih storili strokovnjaki SOVE. Menda je to potrebno, da se ne bodo Edwardi Snowdni tega sveta pasli na zaupnih podatkih slovenske vlade.
Te dni sta se sestala slovenska zunanja ministrica in avstrijski zunanji minister. Malo sta poklepetala in med običajnimi frazami je nova slovenska zunanja ministrica rutinsko protestirala zaradi avstrijskega nadzora na slovensko-avstrijski meji. Ta obstaja zdaj že dobrih sedem let in nič ne kaže, da bodo evropske notranje meje, ki so v nasprotju z evropsko zakonodajo, v bližnji prihodnosti padle. Ob najrazličnejših komentarjih, ki jih stanje na slovensko-avstrijski meji vsakodnevno sproža, naj vas spomnimo, da je dobro ob meji živeti, če hočeš stanje ob meji komentirati; tako da ima v tem primeru naša skromna oddaja primerjalno prednost.
Ob smrti velikega pisatelja Borisa Pahorja si dovolimo zapisati nekaj misli. Kot bomo pokazali, je ta spomin naše vesti, ali pa vest našega spomina, slovenskemu ljudstvu ob smrti še zadnjič nastavil ogledalo. Kar se zdi primerno glede na njegovo življenje. Čemu pa je za to izbral prav našo skromno oddajo, ostaja manj jasno.
Klasična stavka pomeni, da ne delamo. Danes imamo bolj moderne stavke, ki pomenijo, da delamo vsaj malo. Sami bomo to presegli in poskusili s postmoderno obliko stavke, ki nam nalaga, da delamo še bolj kakovostno, kot to počnemo običajno. V primeru ambiciozne oddaje kot je naša, bomo poskusili – nič več in nič manj – kot razkriti probleme naše hiše in odkriti smisel življenja.
Danes pa nekaj o strokovnjakih. Scenosled je takšen, da bomo poskušali prek banalnega priti do bistvenega. Od evrosonga do sestavljanja vlade.
Gremo v Ukrajino. Hočemo povedati, da če gredo vsi, gremo tudi mi. Zadnje dni ukrajinski državni vrh sploh ne more več normalno voditi vojne, ker mora kar naprej sprejemati visoke goste. Vse, kar kaj pomeni v svetovni politiki, se je v zadnjih dneh narisalo v Ukrajini. V glavnem v Kijevu, nekaj pa jih je šlo tudi na obale Črnega morja. V Mariupol ni bilo nikogar. Torej; kaj vrh svetovne politike vodi v to nevarno in po vseh merilih tragično področje, kjer se, to naj izpostavimo na samem začetku, odvija krivična in brezpravna ruska agresija?
Danes pa nekaj o težki gospodarski situaciji. Posvetili se bomo ukrepom, ki bodo pomagali zajeziti tako inflacijo kot tudi zmanjšati odvisnost Evrope od ruskih energentov. Evropska komisija je prišla na plano z devetimi ukrepi, ki bodo pomagali stari celini iz te energetske in cenovne šlamastike.
Kaj in česa smo se naučili o slovenskem, ne le volilnem telesu, temveč o slovenskem narodu na sploh – če analiziramo rezultate volitev iz 24. aprila 2022.
Vemo, da je predvolilni čas in da bi se naj v tem občutljivem obdobju izogibali zgodbic o kandidatih na prihajajočih volitvah, med katere se prišteva tudi obravnavani minister – ampak se bomo za svojo zaščito ovili v plašč alegorij in posplošenih primerjav.
Danes pa o najnovejšem, komaj zaznavnem incidentu, ki pa se z medijskimi ojačitvami po nekaj dneh zdi kot vesoljni potop. Ampak ker naša skromna oddaja presega domete družabno-omrežnih analiz, se podajmo še dlje in si zastavimo vprašanje, na katerega odgovor bo pred zadrego obvaroval bodoče rokovalce … Torej: "Ali je politika nad bontonom, ali pa si bonton jemlje jurisdikcijo tudi nad politiko?" Z drugimi besedami: "So politiki obvezani ne glede na politične razlike, da se drug do drugega vedejo spoštljivo?"
Danes pa o obrobni novici, ki jo bomo s pomočjo podtikanj, poenostavljan in insinuacij spremenili v glavno vest dneva. Govorimo o pujskih pod Pekrsko gorco.
V zadnjih dneh se je našemu obubožanemu kolumnističnem cehu nenavadno priključila četica novih kolumnistov, ki so se na hitro kvalificirali za ta poklic in danes v svojevrstnih kolumnističnih manufakturah proizvajajo kolumne, ki so namenjene za promoviranje sedanje oblasti, ki bi rada postala tudi bodoča. S pomočjo kolumn.
Danes pa o bližnji prihodnosti kot jo razume Slovenska nacionalna stranka. Nekaj časa izven dosega našega radarja so se preostali poslanci končno opogumili z zakonskim predlogom. Ki, kot je za to stranko v navadi, ni razočaral. Osredotočili so se na prepoved merjenja javnega mnenja, ki poslej pol leta pred volitvami ne bi bila več mogoča.
V Sloveniji se je samo z nam lastno intenzivnostjo razvnela debata o rogljičkih. Originalno in nekoliko snobovsko rečeno: o "croissantih"!
Vse, kar leze in gre, te dni išče vzrok za ukrajinsko vojno. Da bodo lahko bodoči učitelji zgodovine bodočim dijakom pojasnjevali razliko med vzrokom in povodom za vojno.
V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.
Danes pa vzemimo obrobno novičko in jo v svetli tradiciji naše oddaje s pomočjo pretiravanja, napihovanja in potvarjanja dejstev napihnimo do škandala.
Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.
Neveljaven email naslov