Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Moti seveda osebek, ker kjer je osebek, je tudi povedek in moti odvzem iz narave, ki je brez pravega povedka …
Pri vladi so skrbni kot le kaj, torej so sklepali, da se bo kakšen dušebrižnik vtaknil v ta mini pokol in so v obrazložitvi poudarili, da odvzem osebkov iz narave pomeni: “ali odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali kaj tretjega.”
No, ker kaj dosti medvedov ne povozimo, sploh pa ni opaziti nekih večjih medvedjih transportov po Sloveniji, si nalijmo čistega vina in poglejmo krvi v oči: odvzem iz narave v devetindevetdeset odstotkih pomeni ustrelitev.
Pod odlokom je še kup flancanja, s katerim poskušajo vladni ljudje prenesti odgovornost na strokovna stališča Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave RS, a medvedov to ne reši … Poncij Pilat si je umil roke in medved si je zadegal križ na rame … Ali kot bi zapisal pesnik:
“Nekje v brlogu teoretično mrtev medved spi,
nekje v postelji se jager z erekcijo zbudi!”
Najprej osnove.
Medvedi so tretja svetovnonazorska prelomnica, ob kateri se zbiramo Slovenci. Ob Kučanu in Janši, ob Bogu in Marxu so tu še medvedi. Ali si za, ali si proti medvedom. Skrajnosti sta vkopani: “Obdržati moramo vse medvede, ker gre za izjemen privilegij živeti v državi, tako bogato poseljeni z medvedi!” In na drugi strani: “Medvedi delajo škodo v kmetijstvu in so nevarni. Spadajo ali v živalski vrt ali v golaž!”
Med skrajnostma, kot je značilno za naš rod, ni skoraj nič prostora za odtenke sive. Argumente imata obe strani jasne in močne: “Medvedi so manj nevarni od recimo žuželk, ki letno zakrivijo kar nekaj smrti.” In na drugi strani: »Medvedi pobijajo drobnico in sejejo strah med prebivalci, ko brskajo po smeteh in se nevarno bližajo naseljem.«
Vmes pa so mediji, ki z največjo naslado poročajo o vsakoletnih medvedjih incidentih, do katerih ob tolikšnem številu medvedov in tolikšnem številu ljudi nujno prihaja …
Da ne bomo slepomišili; sodobnemu človeku bi moralo biti sobivanje s tolikšno populacijo medvedov, kot jo imamo v Sloveniji, v ponos. Če resno misli o sožitju z naravo, s trajnostnim razvojem, zeleno prihodnostjo in kar je podobnih modnih ekologizmov … Še več: razumni človek bi se moral z lahkoto odreči delu BDP-ja za teh nekaj medvedov. Kajti Nemci, recimo, so svojega zadnjega uplenili v petdesetih letih in danes nagačen stoji v eni bavarskih gostiln.
Vendar nas danes ne zanima medvedja debata, temveč problematiziramo brezosebnost vladnega ukrepa in vse njegove mogoče implementacije. Najprej: kako so se tega sploh lotili?
Premier Cerar: “Fantje, zdravstvena reforma je skozi, novela zakona o tujcih tudi, kaj še je … Aja, tu je še en odlok. O medvedih. Vzeli jih bomo iz narave. Kdo je za? Ugotavljam, da jih iz narave jemljemo z vladno večino. No, hvala, se vidimo na naslednji seji.”
Kar resnično skrbi, je vzorec, s katerim se je vlada lotila medvedov. Nemogoče se je znebiti vtisa, da gre za podobno tehnicistično retoriko, ki jo vlada uporablja tako za medvede kot za ljudi. No, ne za vse medvede in ne za vse ljudi. V istem času kot medvedji odlok je vlada sprejemala tudi novelo zakona o tujcih; po domače rečeno, novo, za marsikoga sporno protimigrantsko zakonodajo … Poglejmo obe retoriki.
Predlog sporne novele:
“lahko oblasti avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali da osebe, ki se na območju izvajanja ukrepa nahajajo nezakonito, napotijo nazaj v državo, iz katere so vstopile. To velja tudi za tiste, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.”
In še medvedi
“Odvzem osebkov iz narave vključuje odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali vsako drugo izgubo osebka, ne glede na vzrok, ki je izgubo povzročil. Obseg odvzema je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.”
Konec citata, ob pripombi, da imajo medvedi in migranti veliko skupnega. Ogrado, recimo.
In zdaj bistvo zabave: medtem ko vlada v protimedvedji zakonodaji uporablja besedo osebek, v protimigrantski zakonodaji uporablja besedo oseba. In če v besedilih zamenjamo oba pojma, se pravi v protimedvedjo zakonodajo vtaknemo osebe/migrante, v protimigrantsko pa osebke/medvede, ugotovimo, da morajo medvedi samo oditi, od koder so prišli, migranti pa bodo ujeti in preseljeni.
Seveda je primerjava absurdna, ker so osebki/medvedje živali, osebe/migranti pa so ljudje.
Mar res?
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!
Moti seveda osebek, ker kjer je osebek, je tudi povedek in moti odvzem iz narave, ki je brez pravega povedka …
Pri vladi so skrbni kot le kaj, torej so sklepali, da se bo kakšen dušebrižnik vtaknil v ta mini pokol in so v obrazložitvi poudarili, da odvzem osebkov iz narave pomeni: “ali odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali kaj tretjega.”
No, ker kaj dosti medvedov ne povozimo, sploh pa ni opaziti nekih večjih medvedjih transportov po Sloveniji, si nalijmo čistega vina in poglejmo krvi v oči: odvzem iz narave v devetindevetdeset odstotkih pomeni ustrelitev.
Pod odlokom je še kup flancanja, s katerim poskušajo vladni ljudje prenesti odgovornost na strokovna stališča Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave RS, a medvedov to ne reši … Poncij Pilat si je umil roke in medved si je zadegal križ na rame … Ali kot bi zapisal pesnik:
“Nekje v brlogu teoretično mrtev medved spi,
nekje v postelji se jager z erekcijo zbudi!”
Najprej osnove.
Medvedi so tretja svetovnonazorska prelomnica, ob kateri se zbiramo Slovenci. Ob Kučanu in Janši, ob Bogu in Marxu so tu še medvedi. Ali si za, ali si proti medvedom. Skrajnosti sta vkopani: “Obdržati moramo vse medvede, ker gre za izjemen privilegij živeti v državi, tako bogato poseljeni z medvedi!” In na drugi strani: “Medvedi delajo škodo v kmetijstvu in so nevarni. Spadajo ali v živalski vrt ali v golaž!”
Med skrajnostma, kot je značilno za naš rod, ni skoraj nič prostora za odtenke sive. Argumente imata obe strani jasne in močne: “Medvedi so manj nevarni od recimo žuželk, ki letno zakrivijo kar nekaj smrti.” In na drugi strani: »Medvedi pobijajo drobnico in sejejo strah med prebivalci, ko brskajo po smeteh in se nevarno bližajo naseljem.«
Vmes pa so mediji, ki z največjo naslado poročajo o vsakoletnih medvedjih incidentih, do katerih ob tolikšnem številu medvedov in tolikšnem številu ljudi nujno prihaja …
Da ne bomo slepomišili; sodobnemu človeku bi moralo biti sobivanje s tolikšno populacijo medvedov, kot jo imamo v Sloveniji, v ponos. Če resno misli o sožitju z naravo, s trajnostnim razvojem, zeleno prihodnostjo in kar je podobnih modnih ekologizmov … Še več: razumni človek bi se moral z lahkoto odreči delu BDP-ja za teh nekaj medvedov. Kajti Nemci, recimo, so svojega zadnjega uplenili v petdesetih letih in danes nagačen stoji v eni bavarskih gostiln.
Vendar nas danes ne zanima medvedja debata, temveč problematiziramo brezosebnost vladnega ukrepa in vse njegove mogoče implementacije. Najprej: kako so se tega sploh lotili?
Premier Cerar: “Fantje, zdravstvena reforma je skozi, novela zakona o tujcih tudi, kaj še je … Aja, tu je še en odlok. O medvedih. Vzeli jih bomo iz narave. Kdo je za? Ugotavljam, da jih iz narave jemljemo z vladno večino. No, hvala, se vidimo na naslednji seji.”
Kar resnično skrbi, je vzorec, s katerim se je vlada lotila medvedov. Nemogoče se je znebiti vtisa, da gre za podobno tehnicistično retoriko, ki jo vlada uporablja tako za medvede kot za ljudi. No, ne za vse medvede in ne za vse ljudi. V istem času kot medvedji odlok je vlada sprejemala tudi novelo zakona o tujcih; po domače rečeno, novo, za marsikoga sporno protimigrantsko zakonodajo … Poglejmo obe retoriki.
Predlog sporne novele:
“lahko oblasti avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali da osebe, ki se na območju izvajanja ukrepa nahajajo nezakonito, napotijo nazaj v državo, iz katere so vstopile. To velja tudi za tiste, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.”
In še medvedi
“Odvzem osebkov iz narave vključuje odstrel, izjemni odstrel, ujetje, preselitev, povoz ali vsako drugo izgubo osebka, ne glede na vzrok, ki je izgubo povzročil. Obseg odvzema je določen tako, da ne ogroža ugodnega stanja populacije.”
Konec citata, ob pripombi, da imajo medvedi in migranti veliko skupnega. Ogrado, recimo.
In zdaj bistvo zabave: medtem ko vlada v protimedvedji zakonodaji uporablja besedo osebek, v protimigrantski zakonodaji uporablja besedo oseba. In če v besedilih zamenjamo oba pojma, se pravi v protimedvedjo zakonodajo vtaknemo osebe/migrante, v protimigrantsko pa osebke/medvede, ugotovimo, da morajo medvedi samo oditi, od koder so prišli, migranti pa bodo ujeti in preseljeni.
Seveda je primerjava absurdna, ker so osebki/medvedje živali, osebe/migranti pa so ljudje.
Mar res?
Čaka nas super volilno leto. Ob tem zdaj že udomačenem izrazu se moramo tečnobno vprašati dvoje: "Ali bo super, ker bo toliko volitev", ali pa bodo vse te volitve enostavno "super"? Danes prinašamo nekaj osnovnih napotkov, nekakšen preživitveni paket za obnašanje v "super volilnem letu"!
Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!
Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.
Danes pa v naši oddaji tako, kot zelo redko, oziroma kot še nikoli. Mediji so bili pred nekaj dnevi polni poročil o turški deklici, ki se je utopila med prečkanjem Dragonje. Danes so mediji polni novih poročil, deklica pa je še kar utopljena.
Kot sta oba zvesta poslušalca naše oddaje zagotovo opazila, si do dneva današnjega nismo drznili komentirati epidemioloških ukrepov zdravstvenih kot tudi občih oblasti. Zadeva je najprej preveč resna, da bi se nepoučeni usajali, zakaj, čemu in počem; ob tem pa ukrepe komentirajo že vsi ostali poklicani in nepoklicani v tej državi … Tako smo menili, da se lahko naša skromna oddaja komentarjev na to temo vzdrži. Vse do pred nekaj dnevi. Takrat so zdravstvene in tudi obče oblasti storile nekaj, kar je sodu izbilo dno. Ločile so kostanj in kuhano vino.
Včasih smo se običajni smrtniki o nadzoru bolj po tiho pogovarjali v gostilnah, tisti, ki so menjavali režime, pa v kabinetih univerz. Nadzorniki so tako viseli nad mlačnim pivom in hladim golažem ter vlekli na ušesa; danes, ko se o nadzoru v glavnem pogovarjamo na družbenih omrežjih, lahko nadzorniki udobno sedijo na toplem.
Danes pa na hitro o organih v sestavi, kot se reče. Govorili bomo o policiji – če ne veste, kako bi organe povezali s sestavljanjem.
Pretekle dni, prav v času, ko je Evropska agencija za varno hrano dodala na seznam kobilice, je v Ljubljani potekal evropski simpozij hrane. Ker mesec november je najbolj kulinarični mesec – ali kako že. Bili bi kratkovidni in nenasitni, če bi razcvet kulinarike, ki mu na Slovenskem sledimo zadnjih nekaj let in je vrh doživel z obiskom Michelinovih degustatorjev, označili za snobizem. Zanimanje za hrano, njeno čaščenje in raziskovanje je civilizacijska odlika, a žal se festivalski krožniki dramatično razlikujejo od slovenskega hranljivega vsakdana.
V Sloveniji imamo tri velike derbije. Derbi med Olimpijo in Mariborom, ki se igra na nogometni zelenici, derbi med Jesenicami in Olimpijo, ki se igra na ledeni ploskvi, in derbi med partizani in domobranci, ki se igra na političnem parketu.
Hočemo povedati; dokler na Slovenskem ne dobimo sodobne in prodorne, po evropsko umerjene zelene stranke, bomo na najpomembnejše, celo usodne okoljske konference pošiljali turiste.
Redko se zgodi, da državni organi prosijo za pomoč našo cenjeno radijsko hišo. A med dokazovanjem avtentičnosti pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom, ki naj bi ga oba moža vodila pred 14 leti, so se odgovorni obrnili tudi na našo hišo. Kje, če ne na nacionalnem radiu, se res popolnoma spoznamo na zvočne posnetke.
Zdaj ko so odgovorni, prizadeti in vpleteni imeli teden dni časa, da pojasnijo zmešnjavo, v kateri se je znašla naša država, smo prišli na vrsto tudi mi. Svobodni strelci in v luno javkajoči nakladači. Pri tem seveda mislimo na škandale, ki sta jih zagrešila predsednik države in predsednik vlade. Predsednik vlade je zmerjal vse po spisku, predsednik države pa je na Instagramu "spoilal", po slovensko: razkril vsebino najnovejšega Jamesa Bonda. Človek ne ve, kaj je hujše.
Danes se še za minuto ali dve ozrimo na veliko mašo evropske politike, ki se je združena zbrala na Brdu. Menda smo bili pred nekaj dnevi priča največjemu zunanjepolitičnemu dogodku, ki ga je do zdaj organizirala Slovenija. Dogodek so pospremile odprte nebeške trombe in glasbena spremljava piščalk ter ragelj, a vse, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati, ni drugega kot uspeh – kot se spodobi za vrhunec našega predsedovanja Svetu EU.
O čem drugem kot o protestih. Napovedanih, nenapovedanih, prijavljenih, neprijavljenih, nasilnih, miroljubnih, mobilnih in statičnih. Množičnih in tistih individualnih. Protesti so postali naš vsakdan, kar je za zaspano demokracijo, kot je Slovenija, vsaj nenavadno, če že ne neverjetno.
Obstaja pa strah, da je različica komunizma iz leta 2021, ki jo po črkah grškega alfabeta imenujemo jota komunizem, izjemno nalezljiva. Kaj se bo zgodilo, če bo komunizem postal prevladujoč ideološki model v Sloveniji, ne ve nihče.
Danes pa nekaj o jadranskem lobiranju. Kot vemo, predsednika vlade zvijajo v parlamentu, ker so na dan prišli fotografski posnetki, kako uživa na lobistovi jahti, ki križari nekje ob jadranski obali. V zagovor sta tako predsednik vlade kot tudi lobist povedala, da sta se srečala slučajno, da se skoraj ne poznata – celo ne marata se in kako sta samo malo poklepetala, medtem ko je jahta počela to, kar jahte počnejo. Delala vtis.
Danes pa nekaj o pravkar končani "bitki na Kolodvorski", ki bo prav gotovo pomemben prispevek v zgodovini slovenske bojaželjnosti. Najprej moramo precej resignirano ugotoviti, kako niti zasedbe televizij niso več, kar so bile! Včasih si potreboval šibko južnoameriško ali afriško demokracijo, dva tanka – enega za predsedniško palačo in enega za RTV, pa je bila država tvoja. Predvsem pa si potreboval ducat polkovnikov. Danes pa za zasedbo RTV-ja zadostuje že major.
S prihodom prvih hladnih dni tudi v naši skromni oddaji začenjamo z vročo politično jesenjo. Kar ni le simbolna napoved. V hladnih dneh, ko si mnogi ne bodo mogli privoščiti ogrevanja, nas bo grela politična misel. Mnogokrat nam bo ob politiki toplo pri srcu, še večkrat nam bo postalo vroče.
Toliko se je nabralo čez poletje, da se moramo vsakdana lotiti takoj in z vso ihto. Ker sumimo, da zmerjanje pod Triglavom še ni povsem končano, bomo psovke med oblastjo in civilno družbo ignorirali. "Nad dva tisoč metrov ni greha," so se strinjali Janša in protestniki, preden so se zmerjali z izrazoslovjem, zaradi katerega morajo v dolini starši v šolo. Razen tega se bo po naših informacijah dialog nadaljeval.
Neveljaven email naslov