Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Agro kaj…

04.04.2017

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam. Najprej je ta konglomerat štacun grozil Sloveniji. Ujčkali smo ga kot nacionalni interes, vezal je nase slovensko kmetijsko proizvodnjo in proizvodnjo osvežujočih napitkov, nato smo ga končno prodali. Kot vsak uspešen virus je takoj okužil svojega prevzemnika in Agrokor spravil na kolena. Zdaj pa naj bi se ponovno vrnil domov. To je na kratko zgodba o Mercatorju, a bolj zanimiva je zgodba o njegovi najnovejši žrtvi. O Agrokorju. Ni zanimiva samo zaradi propada trgovskega giganta. Zadnja leta je sezona propadov trgovskih gigantov in Agrokor ni ne prvi in ne zadnji, ki je na police raje kopičil dolgove kot blago. Bolj zanimive so vzporednice … kaj vzporednice, nora naključja, ki propad Agrokorja te dni vežejo na propad še enega trgovskega giganta iz preteklosti.

Za nekaj starejše bodo naslednje minute najbrž dolgočasne, novejši generaciji pa smo dolžni nekaj nujnih pojasnil celotnega dogajanja.

Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam.

Bilo je skoraj do dneva natančno pred tridesetimi leti, ko je v pomladnih mesecih leta 1987 tedanjo Jugoslavijo pretresala afera Agrokomerc. Javnost je zanjo izvedela šele avgusta, aprila leta 1987 pa se je z njo seznanil jugoslovanski politični vrh. Agrokomerc, podjetje iz Velike Kladuše, je bil gospodarska uspešnica zahodne Bosne in danes propadle Cazinske krajine. Podjetje je cvetelo le nekaj deset kilometrov stran od skorajšnjega pogorišča Agrokorja, ki je velika gospodarska uspešnica sodobne Hrvaške. Agrokor je danes največje živilskopredelovalno podjetje tega prostora, v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi Agrokomerc trikrat večji od najbližjega konkurenta.

Afera Agrokomerc je bila takšna in tolikšna afera, da se je zdelo, kako nikomur na tem prostoru nikoli več ne bo prišlo na pamet v ime podjetja vtakniti besedico “agro”. Pa je minilo le nekaj let od propada Agrokomerca, ko je Ivica Todorić našel genialno ime za svoje podjetje: “Agrokor”! Ivica do imena ni prišel naključno; njegov oče, Ante Todorić, je bil hrvaški gospodarstvenik v zgodnjih sedemdesetih, direktor mega uspešnega, sodobnega in tržno usmerjenega podjetja Agrokombinat, v nemilost pa je prišel zaradi nikoli dokazane podpore hrvaški pomladi.

Imamo torej Agrokombinat, Agrokomerc in Agrokor – trojček zelenjavarjev, ki je obrnil tok tudi slovenske zgodovine …

Afera Agrokomerc je bila takšna in tolikšna afera, da se je zdelo, kako nikomur na tem prostoru nikoli več ne bo prišlo na pamet v ime podjetja vtakniti besedico “agro”.

Agrokomerc je bil zgodba o uspehu, na moč podobna zgodbi o uspehu Agrokorja. Živilskopredelovalno podjetje postane tudi trgovski gigant in to zaradi neskončne energije enega samega človeka. To, kar je bil Ivica Todorić v Agrokoru, je bil Fikret Abdić v Agrokomercu. In še k propadu: to, kar so za Agrokor danes posojila, so bile za Agrokomerc menice. Menice so bile nekakšen jugoslovanski finančni instrument, s katerimi so poskušali v razmerah pobesnele inflacije podjetjem kupiti nekaj časa in prostora za kolikor toliko normalno poslovanje. Fikret Abdić, direktor Agrokomerca, jih je izdal za 400 milijonov dolarjev pri 63 tedanjih jugoslovanskih bankah. Fikret Abdič je bil v dneh pred afero bosanski bog in jugoslovanski gospodarski mag. Iz zaostale kmetijske pokrajine je ustvaril sodobni kmetijskopredelovalni čudež in skupnost zasipal s šolami, cestami in ostalo infrastrukturo. Ostalo državo je zasipal z menicami. Nepokritimi, seveda. 

Ustvarjalno računovodstvo v jugoslovanskih osemdesetih!

Afera Agrokomerc je pomenila dokončno razgaljenje vsaj ekonomskega obraza jugoslovanskega socializma in mnogi analitiki se danes strinjajo, da je praktično in simbolno pomenila začetek konca bivše države.

Nenavadnih vzporednic med Agrokorjem in Agrokomercem pa s propadom še ni konec. V Agrokor danes prihaja nekakšna prisilna uprava in podobne je bil deležen tudi Agrokomerc. Le da so takrat v zahodno Bosno prikorakali uslužbenci Službe državne varnosti in čez noč prevzeli oblast v podjetju. Čeprav so bile tedaj še razmere planskega gospodarstva, pa so se jugoslovanski ekonomski bogovi že naučili toliko, da so se domislili, kako bo luknjo, nastalo s propadom Agrokomerca, najlažje zakrpati z dokapitalizacijo. Tako so osnovali – danes bi rekli – konzorcij bank, ki so nato pod večjo ali manjšo prisilo dokapitalizirale Agrokomerc. Med njimi je bila podružnica Ljubljanske banke iz Novega Sada, pa Jugobanka in še nekatere druge. Zloveščosti primerjav pa še vedno ni konec. Te dni prihajajo iz Zagreba novice, da senca Agrokorjevega propada sega prav v vrhove sedanje hrvaške vlade in tudi Agrokomercov padec je povzročil tektonske, za tedanjo Jugoslavijo dokaj neobičajne politične premike. Iz političnega življenja republike Bosne in Hercegovine je bila umaknjena mogočna politična dinastija bratov Pozderac; najvidnejši Hamdija je ob zenitu afere celo umrl nepojasnjene smrti.

V Agrokor danes prihaja nekakšna prisilna uprava in podobne je bil deležen tudi Agrokomerc.

Afera Agrokomerc se je končala zelo nenavadno in če iščemo vzporednice z Agrokorjem, jih lahko najdemo tudi tukaj. Dve leti po izbruhu afere je nekdanji bankir Slobodan Miloševič ponudil podjetju rešitev s tem, da je s svojim vplivom izposloval odpis dolga do višine 80 odstotkov.

Danes publicisti in tudi zgodovinarji poskušajo afero Agrokomerc razumeti kot montirano afero v kontekstu razpada tedanje Jugoslavije. V Srbiji se je leta 1987 pripravljala znamenita 8. seja CK ZKS, na kateri je Miloševič grobo prevzel oblast, naslednje leto pa naj bi Hamdija Pozderac prevzel vodenje kolektivnega predsedstva SFRJ. Pozderac je bil znan nasprotnik velikosrbske ideje o ukinjanju avtonomnih pokrajin, hkrati pa je bila s padcem Abdića in Pozdercev obglavljena bošnjaška politična elita v Bosni. Ob tem pa je Miloševič z enim zamahom izničil reformne poskuse Anteja Markovića, kar je odprlo prostor za radikalnejše, predvsem pa bolj nasilno reševanje jugoslovanskega vprašanja. Danes se ob propadu Agrokorja – ne le med teoretiki zarote – vedno jasneje govori, kako je propad podjetja dobro usklajena akcija Rusov za širitev njihovega vpliva – ne le na Balkanu.

Slovenska udeležba v obeh aferah je v glavnem znana. Med propadom Agrokomerca so naši mediji, predvsem Mladina, verjetno najbolj odprto pisali o vsej aferi, s propadom Agrokorja pa smo po teoriji o razmerju med maslom in topovi ta trenutek skozi Mercator bolj izpostavljeni temu zadnjemu.


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Agro kaj…

04.04.2017

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam. Najprej je ta konglomerat štacun grozil Sloveniji. Ujčkali smo ga kot nacionalni interes, vezal je nase slovensko kmetijsko proizvodnjo in proizvodnjo osvežujočih napitkov, nato smo ga končno prodali. Kot vsak uspešen virus je takoj okužil svojega prevzemnika in Agrokor spravil na kolena. Zdaj pa naj bi se ponovno vrnil domov. To je na kratko zgodba o Mercatorju, a bolj zanimiva je zgodba o njegovi najnovejši žrtvi. O Agrokorju. Ni zanimiva samo zaradi propada trgovskega giganta. Zadnja leta je sezona propadov trgovskih gigantov in Agrokor ni ne prvi in ne zadnji, ki je na police raje kopičil dolgove kot blago. Bolj zanimive so vzporednice … kaj vzporednice, nora naključja, ki propad Agrokorja te dni vežejo na propad še enega trgovskega giganta iz preteklosti.

Za nekaj starejše bodo naslednje minute najbrž dolgočasne, novejši generaciji pa smo dolžni nekaj nujnih pojasnil celotnega dogajanja.

Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam.

Bilo je skoraj do dneva natančno pred tridesetimi leti, ko je v pomladnih mesecih leta 1987 tedanjo Jugoslavijo pretresala afera Agrokomerc. Javnost je zanjo izvedela šele avgusta, aprila leta 1987 pa se je z njo seznanil jugoslovanski politični vrh. Agrokomerc, podjetje iz Velike Kladuše, je bil gospodarska uspešnica zahodne Bosne in danes propadle Cazinske krajine. Podjetje je cvetelo le nekaj deset kilometrov stran od skorajšnjega pogorišča Agrokorja, ki je velika gospodarska uspešnica sodobne Hrvaške. Agrokor je danes največje živilskopredelovalno podjetje tega prostora, v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi Agrokomerc trikrat večji od najbližjega konkurenta.

Afera Agrokomerc je bila takšna in tolikšna afera, da se je zdelo, kako nikomur na tem prostoru nikoli več ne bo prišlo na pamet v ime podjetja vtakniti besedico “agro”. Pa je minilo le nekaj let od propada Agrokomerca, ko je Ivica Todorić našel genialno ime za svoje podjetje: “Agrokor”! Ivica do imena ni prišel naključno; njegov oče, Ante Todorić, je bil hrvaški gospodarstvenik v zgodnjih sedemdesetih, direktor mega uspešnega, sodobnega in tržno usmerjenega podjetja Agrokombinat, v nemilost pa je prišel zaradi nikoli dokazane podpore hrvaški pomladi.

Imamo torej Agrokombinat, Agrokomerc in Agrokor – trojček zelenjavarjev, ki je obrnil tok tudi slovenske zgodovine …

Afera Agrokomerc je bila takšna in tolikšna afera, da se je zdelo, kako nikomur na tem prostoru nikoli več ne bo prišlo na pamet v ime podjetja vtakniti besedico “agro”.

Agrokomerc je bil zgodba o uspehu, na moč podobna zgodbi o uspehu Agrokorja. Živilskopredelovalno podjetje postane tudi trgovski gigant in to zaradi neskončne energije enega samega človeka. To, kar je bil Ivica Todorić v Agrokoru, je bil Fikret Abdić v Agrokomercu. In še k propadu: to, kar so za Agrokor danes posojila, so bile za Agrokomerc menice. Menice so bile nekakšen jugoslovanski finančni instrument, s katerimi so poskušali v razmerah pobesnele inflacije podjetjem kupiti nekaj časa in prostora za kolikor toliko normalno poslovanje. Fikret Abdić, direktor Agrokomerca, jih je izdal za 400 milijonov dolarjev pri 63 tedanjih jugoslovanskih bankah. Fikret Abdič je bil v dneh pred afero bosanski bog in jugoslovanski gospodarski mag. Iz zaostale kmetijske pokrajine je ustvaril sodobni kmetijskopredelovalni čudež in skupnost zasipal s šolami, cestami in ostalo infrastrukturo. Ostalo državo je zasipal z menicami. Nepokritimi, seveda. 

Ustvarjalno računovodstvo v jugoslovanskih osemdesetih!

Afera Agrokomerc je pomenila dokončno razgaljenje vsaj ekonomskega obraza jugoslovanskega socializma in mnogi analitiki se danes strinjajo, da je praktično in simbolno pomenila začetek konca bivše države.

Nenavadnih vzporednic med Agrokorjem in Agrokomercem pa s propadom še ni konec. V Agrokor danes prihaja nekakšna prisilna uprava in podobne je bil deležen tudi Agrokomerc. Le da so takrat v zahodno Bosno prikorakali uslužbenci Službe državne varnosti in čez noč prevzeli oblast v podjetju. Čeprav so bile tedaj še razmere planskega gospodarstva, pa so se jugoslovanski ekonomski bogovi že naučili toliko, da so se domislili, kako bo luknjo, nastalo s propadom Agrokomerca, najlažje zakrpati z dokapitalizacijo. Tako so osnovali – danes bi rekli – konzorcij bank, ki so nato pod večjo ali manjšo prisilo dokapitalizirale Agrokomerc. Med njimi je bila podružnica Ljubljanske banke iz Novega Sada, pa Jugobanka in še nekatere druge. Zloveščosti primerjav pa še vedno ni konec. Te dni prihajajo iz Zagreba novice, da senca Agrokorjevega propada sega prav v vrhove sedanje hrvaške vlade in tudi Agrokomercov padec je povzročil tektonske, za tedanjo Jugoslavijo dokaj neobičajne politične premike. Iz političnega življenja republike Bosne in Hercegovine je bila umaknjena mogočna politična dinastija bratov Pozderac; najvidnejši Hamdija je ob zenitu afere celo umrl nepojasnjene smrti.

V Agrokor danes prihaja nekakšna prisilna uprava in podobne je bil deležen tudi Agrokomerc.

Afera Agrokomerc se je končala zelo nenavadno in če iščemo vzporednice z Agrokorjem, jih lahko najdemo tudi tukaj. Dve leti po izbruhu afere je nekdanji bankir Slobodan Miloševič ponudil podjetju rešitev s tem, da je s svojim vplivom izposloval odpis dolga do višine 80 odstotkov.

Danes publicisti in tudi zgodovinarji poskušajo afero Agrokomerc razumeti kot montirano afero v kontekstu razpada tedanje Jugoslavije. V Srbiji se je leta 1987 pripravljala znamenita 8. seja CK ZKS, na kateri je Miloševič grobo prevzel oblast, naslednje leto pa naj bi Hamdija Pozderac prevzel vodenje kolektivnega predsedstva SFRJ. Pozderac je bil znan nasprotnik velikosrbske ideje o ukinjanju avtonomnih pokrajin, hkrati pa je bila s padcem Abdića in Pozdercev obglavljena bošnjaška politična elita v Bosni. Ob tem pa je Miloševič z enim zamahom izničil reformne poskuse Anteja Markovića, kar je odprlo prostor za radikalnejše, predvsem pa bolj nasilno reševanje jugoslovanskega vprašanja. Danes se ob propadu Agrokorja – ne le med teoretiki zarote – vedno jasneje govori, kako je propad podjetja dobro usklajena akcija Rusov za širitev njihovega vpliva – ne le na Balkanu.

Slovenska udeležba v obeh aferah je v glavnem znana. Med propadom Agrokomerca so naši mediji, predvsem Mladina, verjetno najbolj odprto pisali o vsej aferi, s propadom Agrokorja pa smo po teoriji o razmerju med maslom in topovi ta trenutek skozi Mercator bolj izpostavljeni temu zadnjemu.


19.05.2020

Parlamentarni zodiak

Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.


12.05.2020

Razlagalci žurov

Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.


05.05.2020

Gaudeamus igitur

V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.


28.04.2020

Prišli trgovci z novci

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.


21.04.2020

420 po slovensko

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.


14.04.2020

Romuni prihajajo

Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.


07.04.2020

Staromaskarji proti mladomaskarjem

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


31.03.2020

Sezam, odpri se že enkrat

Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.


24.03.2020

Marjan

Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov