Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Einstein na plaži

25.04.2017

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato danes o znanstvenikih.

Širša javnost si jih predstavlja kot like iz priljubljene nanizanke Teorija velikega poka, a na shodu smo videli, da gre za ljudi iz mesa in krvi. In predvsem iz možganov, kar je za stanje današnjega trenutka precej nenavadno.

Širša javnost si jih predstavlja kot like iz priljubljene nanizanke Teorija velikega poka, a na shodu smo videli, da gre za ljudi iz mesa in krvi.

Shod je po vsem svetu potekal prejšnjo soboto, le v Sloveniji sredi tedna. Najbrž sočasno z nami tudi v Izraelu, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Jasno je namreč, da so v soboto pri nas trgovine odprte, znanost pa zaprta.

A ne datum izvedbe, bolj zanimiva je bila na shodu udeležba. Ob znanstvenikih so se ga udeležila tudi nekatera vidna imena iz politike. Predsednik državnega zbora, recimo. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport pa je poslala sporočilo, da protest podpira. Ker je pri nas javno financiranje znanosti med letoma 2011 in 2015 precej upadlo, je ministrica obljubila, da se bo povečalo. Shod pa podpira, ker je tudi sama znanstvenica.

Pri vsej stvari je nekaj zelo zanimivega; “proti komu ali čemu lahko protestiraš, če te vlada podpira”? Če grejo na ulice intelektualno manj izraziti poklici, recimo kovinarji, vozniki in podobno, predstavnikom vlade ne pride na misel, da bi se shoda udeležili – pri znanstvenikih pa so ocenili, da se ga lahko. Ter s tem v eni potezi pokvarili shod oziroma protest. Metoda, s katero politiki z udeležbo na shodih proti njim samim otopijo smisel in namen shoda, niti ni tako nova, kot bi si človek mislil. Leta 1968 je tedanji jugoslovanski maršal, menda kot edini evropski voditelj, podprl stavkajoče študente, ki so, vsaj v prenesenem pomenu, protestirali prav proti njemu. Da podpreš, ali se celo udeležiš shoda proti samemu sebi, je ne le nekoliko iracionalno, temveč predvsem dejanje visoke politike – proti kateri pa znanost nima nobenega odgovora. Tako so tudi slovenski znanstveniki podali izjave, nekoliko medlo mahali s transparenti, politika pa jim je v kotu zaslonov vneto prikimavala.

Pri vsej stvari je nekaj zelo zanimivega; “proti komu ali čemu lahko protestiraš, če te vlada podpira”?

A če se preselimo na globalne shode, zbrane pod imenom “Pohod za znanost”, je zaskrbljujočega nekaj drugega. Iz 500 mest po vsem svetu so prihajale podobe in kar je bilo izrečeno, je bilo kot vzeto iz romanov Dana Browna, kjer se multipraktični harvardski profesor bori s temnimi silami srednjeveškega katolicizma. Danes naj bi se le še v zgodovinskih romanih spraševali o vlogi znanosti v družbi, oziroma o njenih namenih ter odnosu do stvarnosti. Znanost naj bi bila danes gonilo civilizacije; religiozne, ideološke in vedenjske zablode pa daljna preteklost … Tako pa smo priča dogajanjem, ki znanost in raziskovalce vsakodnevno spravljajo v podrejeno vlogo, ko se morajo braniti pred šarlatani, magi in populisti. Da gre vse še dlje: politika na globalni ravni ne le odreka znanosti sredstva, kam jih vlaga, si lahko mislimo, temveč jo celo zanika kot relevantno. Najlepši primer je miselni svet novega cesarja v beli hiši.

Znanost naj bi bila danes gonilo civilizacije; religiozne, ideološke in vedenjske zablode pa daljna preteklost

Predlagajmo na tem mestu nekaj rešitev, ki bodo znanosti vrnile vlogo, kot jo je imela recimo na začetku dvajsetega stoletja. Se pravi pred stoletjem znanstvenega napredka in družbenega nazadovanja.

Predvsem bi morali znanstveniki postati nesramni. Ta namišljena vljudnost, ki se je držijo le prosvetljeni, enostavno ne vodi nikamor.

“Če boste še naprej ignorirali podnebne spremembe, boste umrli! Če boste še naprej ignorirali cepljenje, bodo umrli vaši otroci!”

Če bi znanost takšne izjave promovirala recimo pred dvema desetletjema, seveda bi veljale za grobe in žaljive, bi se danes oboje ne dogajalo! Pa so prvi okoljski migranti s potopljenih Kiribatov in zaradi ošpic umrli romunski malčki le prvi znanilci plazu, ki se ga bojimo v prihodnjih letih. Poenostavljanje v kombinaciji s sveto preproščino in teorijami zarot nam riše družbo, ki bo prepričana v svoj prav tonila na krovu Titanika in gonila vedno eno in isto. In kar je še najbolj neverjetno: vsaj delno je znanost v defenzivo potisnil prav eden njenih najimenitnejših dosežkov. Z internetom je namreč podobno kot z atomsko bombo; takoj po bleščečem odkritju je bilo znanosti žal. Mišljen kot orodje za promocijo in demokratizacijo znanosti je danes svetovni splet vse, le to ne. Stičišče zabave, deviantne človečnosti in ekstremnih idej je postal kača, ki so jo znanstveniki redili na prsih. Vsa gonja proti znanosti se je rodila in uspeva prav na spletu. Tisti del spleta, ki je obogatil izbor človeškega vedenja in ki omogoča izmenjavo različnih, v prihodnost usmerjenih idej, je danes v globoki manjšini.

Poenostavljanje v kombinaciji s sveto preproščino in teorijami zarot nam riše družbo, ki bo prepričana v svoj prav tonila na krovu Titanika in gonila vedno eno in isto.

Rešitev za znanost tako ni več denarja. Niti ni rešitev deklarativna podpora politike. Rešitev za znanost je najbrž tako zelo nedemokratična, da si je na tem mestu niti ne upamo izoblikovati … Kot že kdaj v zgodovini, se bo morala izoblikovati v zadnjih sobah gostinskih lokalov.


Zapisi iz močvirja

754 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Einstein na plaži

25.04.2017

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato danes o znanstvenikih.

Širša javnost si jih predstavlja kot like iz priljubljene nanizanke Teorija velikega poka, a na shodu smo videli, da gre za ljudi iz mesa in krvi. In predvsem iz možganov, kar je za stanje današnjega trenutka precej nenavadno.

Širša javnost si jih predstavlja kot like iz priljubljene nanizanke Teorija velikega poka, a na shodu smo videli, da gre za ljudi iz mesa in krvi.

Shod je po vsem svetu potekal prejšnjo soboto, le v Sloveniji sredi tedna. Najbrž sočasno z nami tudi v Izraelu, a o tem nimamo zanesljivih podatkov. Jasno je namreč, da so v soboto pri nas trgovine odprte, znanost pa zaprta.

A ne datum izvedbe, bolj zanimiva je bila na shodu udeležba. Ob znanstvenikih so se ga udeležila tudi nekatera vidna imena iz politike. Predsednik državnega zbora, recimo. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport pa je poslala sporočilo, da protest podpira. Ker je pri nas javno financiranje znanosti med letoma 2011 in 2015 precej upadlo, je ministrica obljubila, da se bo povečalo. Shod pa podpira, ker je tudi sama znanstvenica.

Pri vsej stvari je nekaj zelo zanimivega; “proti komu ali čemu lahko protestiraš, če te vlada podpira”? Če grejo na ulice intelektualno manj izraziti poklici, recimo kovinarji, vozniki in podobno, predstavnikom vlade ne pride na misel, da bi se shoda udeležili – pri znanstvenikih pa so ocenili, da se ga lahko. Ter s tem v eni potezi pokvarili shod oziroma protest. Metoda, s katero politiki z udeležbo na shodih proti njim samim otopijo smisel in namen shoda, niti ni tako nova, kot bi si človek mislil. Leta 1968 je tedanji jugoslovanski maršal, menda kot edini evropski voditelj, podprl stavkajoče študente, ki so, vsaj v prenesenem pomenu, protestirali prav proti njemu. Da podpreš, ali se celo udeležiš shoda proti samemu sebi, je ne le nekoliko iracionalno, temveč predvsem dejanje visoke politike – proti kateri pa znanost nima nobenega odgovora. Tako so tudi slovenski znanstveniki podali izjave, nekoliko medlo mahali s transparenti, politika pa jim je v kotu zaslonov vneto prikimavala.

Pri vsej stvari je nekaj zelo zanimivega; “proti komu ali čemu lahko protestiraš, če te vlada podpira”?

A če se preselimo na globalne shode, zbrane pod imenom “Pohod za znanost”, je zaskrbljujočega nekaj drugega. Iz 500 mest po vsem svetu so prihajale podobe in kar je bilo izrečeno, je bilo kot vzeto iz romanov Dana Browna, kjer se multipraktični harvardski profesor bori s temnimi silami srednjeveškega katolicizma. Danes naj bi se le še v zgodovinskih romanih spraševali o vlogi znanosti v družbi, oziroma o njenih namenih ter odnosu do stvarnosti. Znanost naj bi bila danes gonilo civilizacije; religiozne, ideološke in vedenjske zablode pa daljna preteklost … Tako pa smo priča dogajanjem, ki znanost in raziskovalce vsakodnevno spravljajo v podrejeno vlogo, ko se morajo braniti pred šarlatani, magi in populisti. Da gre vse še dlje: politika na globalni ravni ne le odreka znanosti sredstva, kam jih vlaga, si lahko mislimo, temveč jo celo zanika kot relevantno. Najlepši primer je miselni svet novega cesarja v beli hiši.

Znanost naj bi bila danes gonilo civilizacije; religiozne, ideološke in vedenjske zablode pa daljna preteklost

Predlagajmo na tem mestu nekaj rešitev, ki bodo znanosti vrnile vlogo, kot jo je imela recimo na začetku dvajsetega stoletja. Se pravi pred stoletjem znanstvenega napredka in družbenega nazadovanja.

Predvsem bi morali znanstveniki postati nesramni. Ta namišljena vljudnost, ki se je držijo le prosvetljeni, enostavno ne vodi nikamor.

“Če boste še naprej ignorirali podnebne spremembe, boste umrli! Če boste še naprej ignorirali cepljenje, bodo umrli vaši otroci!”

Če bi znanost takšne izjave promovirala recimo pred dvema desetletjema, seveda bi veljale za grobe in žaljive, bi se danes oboje ne dogajalo! Pa so prvi okoljski migranti s potopljenih Kiribatov in zaradi ošpic umrli romunski malčki le prvi znanilci plazu, ki se ga bojimo v prihodnjih letih. Poenostavljanje v kombinaciji s sveto preproščino in teorijami zarot nam riše družbo, ki bo prepričana v svoj prav tonila na krovu Titanika in gonila vedno eno in isto. In kar je še najbolj neverjetno: vsaj delno je znanost v defenzivo potisnil prav eden njenih najimenitnejših dosežkov. Z internetom je namreč podobno kot z atomsko bombo; takoj po bleščečem odkritju je bilo znanosti žal. Mišljen kot orodje za promocijo in demokratizacijo znanosti je danes svetovni splet vse, le to ne. Stičišče zabave, deviantne človečnosti in ekstremnih idej je postal kača, ki so jo znanstveniki redili na prsih. Vsa gonja proti znanosti se je rodila in uspeva prav na spletu. Tisti del spleta, ki je obogatil izbor človeškega vedenja in ki omogoča izmenjavo različnih, v prihodnost usmerjenih idej, je danes v globoki manjšini.

Poenostavljanje v kombinaciji s sveto preproščino in teorijami zarot nam riše družbo, ki bo prepričana v svoj prav tonila na krovu Titanika in gonila vedno eno in isto.

Rešitev za znanost tako ni več denarja. Niti ni rešitev deklarativna podpora politike. Rešitev za znanost je najbrž tako zelo nedemokratična, da si je na tem mestu niti ne upamo izoblikovati … Kot že kdaj v zgodovini, se bo morala izoblikovati v zadnjih sobah gostinskih lokalov.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


10.04.2018

Levičarji in desničarji

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.04.2018

Lov na diplomate

Kot vsaka zgodba v mednarodni politiki zadnja leta, se je tudi izganjanje spremenilo v burlesko


27.03.2018

Pol kile osebnih podatkov, prosim

Če redki začudeno opazujemo razčlovečenje, ki se dogaja na Facebooku, je hkrati varovanje intime še zadnji most, ki nas povezuje s človeškim bistvom


27.03.2018

Tatjana Rojc, poslanka v novem italijanskem parlamentu

V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.


20.03.2018

Zlatko nacionale

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«


15.03.2018

O pobijanju muh

Izrek "dve muhi na en mah" se zdi pri včerajšnjem odstopu celo nekoliko konservativen. Miro Cerar je včeraj pobil toliko mrčesa, kot mu ga ni uspelo v celotnem mandatu in resnično vprašanje, ki se zastavlja, je: "Kaj zdaj?"


13.03.2018

Maketa drugega tira

Kako lahko državljani zaupamo, da bo vladi uspelo zgraditi drugi tir v merilu 1 : 1, če ga ni sposobna izrezbariti v merilu 1:5000?


06.03.2018

Prsi in zadnjice

O enakopravnosti, izključenosti in ogroženosti nežnejšega spola


27.02.2018

Negativna ocena slovenskih oboroženih sil

Kaj mislite, kakšno oceno bi dobili partizani, če bi jih ocenjeval Nato?


20.02.2018

Igre na olimpijadi

Spolitizirane igre, ki so daleč od recimo otroškega navdušenja Sarajeva ali globoke povezanost človeka in narave v Lillehammerju, imajo kar nekaj presežkov … Žal je tistih trivialnih nekajkrat več kot resnično izjemnih olimpijskih zgodb. In med njimi najbolj bega zgodba o ruskem tekmovalcu v curlingu.


13.02.2018

Deskarji stavkovnega vala

Danes pa nekaj o teoriji in praksi stavkovnega vala. Če hočemo plimovanje dobro razumeti, ga je treba izsušiti do samih molekul vode. Šele z otroško nedolžnostjo nam uspe uvideti bistvo prekinitev dela.


06.02.2018

Piranski Rio Mare

Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!


23.01.2018

Seznam društev, ki financirajo terorizem

Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?


16.01.2018

Neodločeno po krivici

Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem


09.01.2018

Dosti tekočine in vitamina C

Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe


26.12.2017

Javnost javnih oseb

Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.


Stran 15 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov