Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.
Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe. Lani, ko je bila škoda v sadjarstvu in vinogradništvu katastrofalna, bilo naj bi je za 40 milijonov evrov, so na ministrstvu za kmetijstvo odobrili upravičencem za 3 milijon evrov in pol povračil. Ki jih bodo ekspresno izplačali te dni, po več kot enem letu! Zakon ob letošnji pozebi pa bodo, prav tako ekspresno, začeli pripravljati spet te dni. Najprej bodo seveda ustanovili komisijo.
Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal.
Zdaj; minister Židan najbrž še ni slišal modrosti slovenskega pregovora: »Kdor hitro da, dvakrat da!« Kako tudi bi, ko pa prihaja iz kvote SD, za ljudske modrosti in pregovore pa so zadolžene stranke desnega političnega pola. Prav tako čudi, da se tako v politiki kot v javnosti že druga spomladanska pozeba zapored obravnava sicer kot naravna nesreča, a precej mlačno. Politika ima, tako se zdi, veliko večje veselje z zemeljskimi plazovi in poplavami kot s katastrofami v kmetijstvu … Zalite kolesarnice na Viču so imele pred nekaj leti v javnosti mnogo bolj dramatičen odmev kot letos že drugo leto zapored uničeni sadovnjaki …Cinični del javnosti pa bo tako ali tako zagovarjal mnenje, da gre pri škodah v kmetijstvu za nekaj, kar se dogaja znotraj svobodne ekonomske pobude in da je pridelke vedno moč zavarovati. Kar sicer drži, vendar pri zavarovalnicah niso naivni in vsako posamezno katastrofo zavarujejo posebej. Se pravi, da kmetovalec sklene več zavarovanj: posebej proti toči, pozebi, boleznim itd. Vsota vseh možnih zavarovanj, če bi jih recimo primerjali z avtomobilskim, je na koncu najverjetneje višja, kot je neto pridelek posamezne kmetije.
Politika ima, tako se zdi, veliko večje veselje z zemeljskimi plazovi in poplavami kot s katastrofami v kmetijstvu.
Da spoznamo, da gre v primeru škode po pozebi za nacionalno katastrofo največjih razsežnosti, ni treba daleč, niti niso potrebni zapleteni strokovni argumenti. V prvi trgovini kupite kilogram jabolk in opazili boste, da ima vsako jabolko svojo nalepko. Zaradi lanske pozebe slovenskega sadja je trgovina prisiljena v stoodstotni uvoz in tako se pridružujemo sadjarski civilizaciji, ki z nalepko jamči za vsako jabolko posebej. Ne bi sicer dali roke v ogenj za fitofarmacevtsko neoporečnost slovenskega kmeta, a tako daleč, da bi personificiralo sadje, naše kmetijstvo le še ni. Sploh ker letos ob sadju in delu zelenjave ne bo niti medu, so akcije, kot je »Slovenski zajtrk« in podobno, obsojene na propad.
Da spoznamo, da gre v primeru škode po pozebi za nacionalno katastrofo največjih razsežnosti, ni treba daleč, niti niso potrebni zapleteni strokovni argumenti.
In čemú se zdi polžja reakcija ministrstva za kmetijstvo ob zaporednih pozebah vredna vsega obsojanja? Po lanski pozebi, ko so mnoge kmetije vzele za svoje delovanje premostitveni kredit, jih bo letošnja ponovna katastrofa potisnila v izjemno težak finančni položaj. Spet bodo cinični ljubitelji turbo liberalnega modela gospodarstvenega ustroja pripomnili, da je enako kot s podjetji na prostem trgu – a takšni se ne zavedajo ne realnosti slovenskega podeželja ne resnosti položaja. Mešetarjenje z milijardami, ki je arhitektonsko in miselno zgradilo prestolnico, je večini, tako tudi ministrstvu za kmetijstvo, vzelo moč zdrave presoje.
Druga katastrofa v dveh letih lahko povzroči propad večjega števila slovenskih kmetij, kar pa bi zlomilo hrbtenico slovenskemu podeželju in posledično tudi narodu.
Primerov za povedano je kolikor češ povsod okoli nas: v sedanjosti jih lahko opazujemo v eksodusu kmetovalcev iz hrvaške Slavonije, na domačem pragu, kot nas uči zgodovina, pa smo jih doživeli med izselitvenim valom kot posledico propada kmetij v zadnjih desetletjih devetnajstega in prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Zlom kmetijstva s 300 tisoč izseljenih samo v zadnjih dveh desetletjih devetnajstega stoletja je ta narod že postavil pred preizkušnjo, s katero se ne more primerjati niti genocidnost obeh svetovnih vojn, niti čudaštva političnih ureditev, znotraj katerih smo živeli. Ne le manko prebivalstva, spremenila se je tudi pokrajina in obsežni deli Slovenije, danes zaraščene, ki pa so bili pred stoletjem in več že del kulturne krajine. Kakorkoli nas urbanost vsakodnevno ujčka v mehak sen udobja, slovenstvo živi in pade s preživetjem podeželja!
Kakorkoli nas urbanost vsakodnevno ujčka v mehak sen udobja, slovenstvo živi in pade s preživetjem podeželja!
S tega stališča se zdi dolgotrajno ocenjevanje škode, ustanavljanje komisij, zamuda z tako ali tako kar najmanjšimi možnimi izplačili, pozivanje k zavarovanju, izjave za javnost in podobno izredno neresno in celo neodgovorno obnašanje. Prav tako je neodgovorno, da pozeba ostaja v domeni enega samega ministrstva, ki se že samo po sebi, regulirano do absurda, duši v papirjih. Čeprav gre za jabolka in hruške, vino in med, slive in češnje, pa tudi za solato, krompir in podobne malenkosti, ki mirno uspevajo tudi v supermarketih, je po našem svetem prepričanju Slovenija neposredno ogrožena. V takšnih primerih bi odgovorna vlada sklicala svet za nacionalno varnost in se problema lotila skrajno resno in občutljivo – ne le zaradi kmetij in kmetijstva, temveč zaradi obstoja naroda kot takega.
754 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.
Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe. Lani, ko je bila škoda v sadjarstvu in vinogradništvu katastrofalna, bilo naj bi je za 40 milijonov evrov, so na ministrstvu za kmetijstvo odobrili upravičencem za 3 milijon evrov in pol povračil. Ki jih bodo ekspresno izplačali te dni, po več kot enem letu! Zakon ob letošnji pozebi pa bodo, prav tako ekspresno, začeli pripravljati spet te dni. Najprej bodo seveda ustanovili komisijo.
Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal.
Zdaj; minister Židan najbrž še ni slišal modrosti slovenskega pregovora: »Kdor hitro da, dvakrat da!« Kako tudi bi, ko pa prihaja iz kvote SD, za ljudske modrosti in pregovore pa so zadolžene stranke desnega političnega pola. Prav tako čudi, da se tako v politiki kot v javnosti že druga spomladanska pozeba zapored obravnava sicer kot naravna nesreča, a precej mlačno. Politika ima, tako se zdi, veliko večje veselje z zemeljskimi plazovi in poplavami kot s katastrofami v kmetijstvu … Zalite kolesarnice na Viču so imele pred nekaj leti v javnosti mnogo bolj dramatičen odmev kot letos že drugo leto zapored uničeni sadovnjaki …Cinični del javnosti pa bo tako ali tako zagovarjal mnenje, da gre pri škodah v kmetijstvu za nekaj, kar se dogaja znotraj svobodne ekonomske pobude in da je pridelke vedno moč zavarovati. Kar sicer drži, vendar pri zavarovalnicah niso naivni in vsako posamezno katastrofo zavarujejo posebej. Se pravi, da kmetovalec sklene več zavarovanj: posebej proti toči, pozebi, boleznim itd. Vsota vseh možnih zavarovanj, če bi jih recimo primerjali z avtomobilskim, je na koncu najverjetneje višja, kot je neto pridelek posamezne kmetije.
Politika ima, tako se zdi, veliko večje veselje z zemeljskimi plazovi in poplavami kot s katastrofami v kmetijstvu.
Da spoznamo, da gre v primeru škode po pozebi za nacionalno katastrofo največjih razsežnosti, ni treba daleč, niti niso potrebni zapleteni strokovni argumenti. V prvi trgovini kupite kilogram jabolk in opazili boste, da ima vsako jabolko svojo nalepko. Zaradi lanske pozebe slovenskega sadja je trgovina prisiljena v stoodstotni uvoz in tako se pridružujemo sadjarski civilizaciji, ki z nalepko jamči za vsako jabolko posebej. Ne bi sicer dali roke v ogenj za fitofarmacevtsko neoporečnost slovenskega kmeta, a tako daleč, da bi personificiralo sadje, naše kmetijstvo le še ni. Sploh ker letos ob sadju in delu zelenjave ne bo niti medu, so akcije, kot je »Slovenski zajtrk« in podobno, obsojene na propad.
Da spoznamo, da gre v primeru škode po pozebi za nacionalno katastrofo največjih razsežnosti, ni treba daleč, niti niso potrebni zapleteni strokovni argumenti.
In čemú se zdi polžja reakcija ministrstva za kmetijstvo ob zaporednih pozebah vredna vsega obsojanja? Po lanski pozebi, ko so mnoge kmetije vzele za svoje delovanje premostitveni kredit, jih bo letošnja ponovna katastrofa potisnila v izjemno težak finančni položaj. Spet bodo cinični ljubitelji turbo liberalnega modela gospodarstvenega ustroja pripomnili, da je enako kot s podjetji na prostem trgu – a takšni se ne zavedajo ne realnosti slovenskega podeželja ne resnosti položaja. Mešetarjenje z milijardami, ki je arhitektonsko in miselno zgradilo prestolnico, je večini, tako tudi ministrstvu za kmetijstvo, vzelo moč zdrave presoje.
Druga katastrofa v dveh letih lahko povzroči propad večjega števila slovenskih kmetij, kar pa bi zlomilo hrbtenico slovenskemu podeželju in posledično tudi narodu.
Primerov za povedano je kolikor češ povsod okoli nas: v sedanjosti jih lahko opazujemo v eksodusu kmetovalcev iz hrvaške Slavonije, na domačem pragu, kot nas uči zgodovina, pa smo jih doživeli med izselitvenim valom kot posledico propada kmetij v zadnjih desetletjih devetnajstega in prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Zlom kmetijstva s 300 tisoč izseljenih samo v zadnjih dveh desetletjih devetnajstega stoletja je ta narod že postavil pred preizkušnjo, s katero se ne more primerjati niti genocidnost obeh svetovnih vojn, niti čudaštva političnih ureditev, znotraj katerih smo živeli. Ne le manko prebivalstva, spremenila se je tudi pokrajina in obsežni deli Slovenije, danes zaraščene, ki pa so bili pred stoletjem in več že del kulturne krajine. Kakorkoli nas urbanost vsakodnevno ujčka v mehak sen udobja, slovenstvo živi in pade s preživetjem podeželja!
Kakorkoli nas urbanost vsakodnevno ujčka v mehak sen udobja, slovenstvo živi in pade s preživetjem podeželja!
S tega stališča se zdi dolgotrajno ocenjevanje škode, ustanavljanje komisij, zamuda z tako ali tako kar najmanjšimi možnimi izplačili, pozivanje k zavarovanju, izjave za javnost in podobno izredno neresno in celo neodgovorno obnašanje. Prav tako je neodgovorno, da pozeba ostaja v domeni enega samega ministrstva, ki se že samo po sebi, regulirano do absurda, duši v papirjih. Čeprav gre za jabolka in hruške, vino in med, slive in češnje, pa tudi za solato, krompir in podobne malenkosti, ki mirno uspevajo tudi v supermarketih, je po našem svetem prepričanju Slovenija neposredno ogrožena. V takšnih primerih bi odgovorna vlada sklicala svet za nacionalno varnost in se problema lotila skrajno resno in občutljivo – ne le zaradi kmetij in kmetijstva, temveč zaradi obstoja naroda kot takega.
Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.
Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.
Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”
Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.
Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.
Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.
"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.
Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.
Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.
V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič
Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.
Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru
Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič
Neveljaven email naslov