Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Kako bo s homoseksualnimi pari? Dobijo tudi oni zastavo?
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo. Kot je še razložila, gre predlog v skupino njenih prizadevanj za večjo pripadnost domovini. Tema se zdi še posebej aktualna, ker je pred nami konec tedna, ko na Slovenskem že tradicionalno sklenejo največ zakonskih zvez.
“Hvalevreden napor, a bolj vprašljiv ukrep,” vzkliknemo vedno pozorni, ko hoče kdo s simboli povečati ljubezen do domovine.
Kar nekaj vprašanj se postavlja in ker nanje predlagateljica v pobudi ni odgovorila, si poskušajmo odgovoriti sami.
Največja težava nastane takoj na začetku; sodobne poroke so čudaške … Odvijajo se na čudaških mestih, ob čudaških časih, predvsem pa so zadnja leta tudi zakonci vedno bolj nenavadni. Sploh znotraj miselnega sveta stranke, ki jo vodi prav Novakova. Recimo, kako bo s homoseksualnimi pari? Dobijo tudi oni zastavo?
Kot vemo, Nova Slovenija istospolnim zvezam ni ravno naklonjena in ker nudi redno politično zaslombo pobudam o istospolno rigidnem družinskem zakoniku, bi moralo biti to vprašanje v pobudi vsaj obravnavano, če ne že rešeno. Kajti matičar zna zakuhati veliko zadrego s slovensko zastavo, ki bi jo prejel istospolni par. Novakova namreč, po njenih besedah, z zastavo krepi tudi krščanske korenine Slovenije. V teh pa istospolna ljubezen ni evidentirana …
Potem nastopijo težave v poporočnem času. Zastava je inštalirana v novem domu, v novem zakonu in novem življenju in srečna zakonca jo razobešata za vse državne praznike. A kaj se z zastavo zgodi, ko par zakon razveže oziroma se loči? Kar ni prav redko, kajti četrtina zakonskih zvez, se pravi tudi bodočih zastavarjev, se sčasoma razveže. Kaj se v tem primeru zgodi z zastavo? Ali naj se sledi uveljavljeni praksi ob ločitvi in pripade, tako kot otrok, tudi zastava praviloma materi? Ali pa mora dobiti zastavo mož, ki je pripravljen pod njo tudi umreti?
Potem: kaj se zgodi z zunajzakonskimi zvezami?
Kot vemo, je koruzništvo izenačeno z zakonsko zvezo in s pravnim priznanjem zunajzakonske skupnosti za partnerja nastopijo enake posledice, kot jih ima zunajzakonska skupnost. Torej bi morala tudi zunajzakonska partnerja dobiti zastavo.
In še sploh med neoliberalnim cunamijem: kdo bo to plačal?
Slovenska zastava
foto: aikijuanma
V Sloveniji se letno sklene nekje okoli 6500 zakonskih zvez. Cene slovenskih zastav pa močno variirajo. V navijaških trgovinah je tiste 140×70 mogoče dobiti že za deset evrov. Mogoče jih je sicer dobiti tudi ceneje – na straneh s kuponi so ob 50-odstotnem popustu tudi pod osem evrov. Res, da so izdelane iz 110 gramskega poliestra, je pa barva 100-odstotno penetrirana v njih, kot piše v oglasnem materialu.
A menda ob tako svečanem trenutku, kot je poroka, ne bomo stiskaški: predlagamo, da gremo do konca in za zakonce naročimo zastavarsko kraljico. Izdelana iz vezenega satena v izmeri 100 x 200 centimetrov z DDV skupaj velja 286 evrov. Če predvidevamo, da se zastavo podari v primerni embalaži, vsaj darilni vrečki, če že ne v kartonasti škatli, in to pomnožimo s številom porok, pridemo nekje do dveh milijonov evrov na leto. Ob predlogu za to domoljubno avanturo bi tako odgovoren predsednik stranke moral predlagati še, kje bomo ta denar vzeli. In se, kot že nič kolikokrat izkaže: domoljubje ni poceni!
Vsem tem cirkusom pa bi se lahko izognili, če bi gospa Novakova imela v mislih ono drugo, se pravi cerkveno poroko. Te sicer niso tako zelo popularne kot nekoč, saj jih je med vsemi ostalo le še za 40 odstotkov; a pri podarjanju zastave med cerkveno poroko odpade težava z istospolnimi, odpade težava z zunajzakonci in odpade težava z ločitvijo. Stroške zastave pa bi lahko država naprtila kar Cerkvi – v okviru reševanja denacionalizacijskih zahtevkov, ali pa znotraj mašenja pidovskih lukenj.
Sicer si kritično razmišljujoč človek težko predstavlja, da se resen predsednik resne politične stranke ukvarja z deljenjem državne zastave na ohceti; pa ne samo zato, ker se zdi v postmoderni družbi to boleče anahronistično … Predvsem bi bilo podarjanje zastave ob poroki neumestno zaradi zgodovinske izkušnje, po kateri so Sloveniji najbolj škodovali prav tisti, ki so imeli domoljubje najpogosteje na ustih. In ko javno izkazujejo ljubezen rodni grudi, še vedno nosijo medeninaste zastavice, zataknjene za ovratnike temnih oblek,. Domovina in domoljubje nista zastava. In ne grb. Izjema v tem je himna, zaradi genialnosti avtorjev seveda. Domoljubja se ne podarja, niti se ga ne privzgoji, kot zmotno mislijo domoljubni arhitekti. Domoljubje se prisluži.
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo.
Kako bo s homoseksualnimi pari? Dobijo tudi oni zastavo?
Ne bomo sicer odkrili tople vode, a nekaj pojasnil z nedavno pobudo predsednice Nove Slovenije je le treba dati. Ljudmila Novak je slovenski vladi predlagala, da vsakemu paru, ki v Sloveniji sklene zakonsko zvezo, po končanem obredu slovenska država podari slovensko zastavo. Kot je še razložila, gre predlog v skupino njenih prizadevanj za večjo pripadnost domovini. Tema se zdi še posebej aktualna, ker je pred nami konec tedna, ko na Slovenskem že tradicionalno sklenejo največ zakonskih zvez.
“Hvalevreden napor, a bolj vprašljiv ukrep,” vzkliknemo vedno pozorni, ko hoče kdo s simboli povečati ljubezen do domovine.
Kar nekaj vprašanj se postavlja in ker nanje predlagateljica v pobudi ni odgovorila, si poskušajmo odgovoriti sami.
Največja težava nastane takoj na začetku; sodobne poroke so čudaške … Odvijajo se na čudaških mestih, ob čudaških časih, predvsem pa so zadnja leta tudi zakonci vedno bolj nenavadni. Sploh znotraj miselnega sveta stranke, ki jo vodi prav Novakova. Recimo, kako bo s homoseksualnimi pari? Dobijo tudi oni zastavo?
Kot vemo, Nova Slovenija istospolnim zvezam ni ravno naklonjena in ker nudi redno politično zaslombo pobudam o istospolno rigidnem družinskem zakoniku, bi moralo biti to vprašanje v pobudi vsaj obravnavano, če ne že rešeno. Kajti matičar zna zakuhati veliko zadrego s slovensko zastavo, ki bi jo prejel istospolni par. Novakova namreč, po njenih besedah, z zastavo krepi tudi krščanske korenine Slovenije. V teh pa istospolna ljubezen ni evidentirana …
Potem nastopijo težave v poporočnem času. Zastava je inštalirana v novem domu, v novem zakonu in novem življenju in srečna zakonca jo razobešata za vse državne praznike. A kaj se z zastavo zgodi, ko par zakon razveže oziroma se loči? Kar ni prav redko, kajti četrtina zakonskih zvez, se pravi tudi bodočih zastavarjev, se sčasoma razveže. Kaj se v tem primeru zgodi z zastavo? Ali naj se sledi uveljavljeni praksi ob ločitvi in pripade, tako kot otrok, tudi zastava praviloma materi? Ali pa mora dobiti zastavo mož, ki je pripravljen pod njo tudi umreti?
Potem: kaj se zgodi z zunajzakonskimi zvezami?
Kot vemo, je koruzništvo izenačeno z zakonsko zvezo in s pravnim priznanjem zunajzakonske skupnosti za partnerja nastopijo enake posledice, kot jih ima zunajzakonska skupnost. Torej bi morala tudi zunajzakonska partnerja dobiti zastavo.
In še sploh med neoliberalnim cunamijem: kdo bo to plačal?
Slovenska zastava
foto: aikijuanma
V Sloveniji se letno sklene nekje okoli 6500 zakonskih zvez. Cene slovenskih zastav pa močno variirajo. V navijaških trgovinah je tiste 140×70 mogoče dobiti že za deset evrov. Mogoče jih je sicer dobiti tudi ceneje – na straneh s kuponi so ob 50-odstotnem popustu tudi pod osem evrov. Res, da so izdelane iz 110 gramskega poliestra, je pa barva 100-odstotno penetrirana v njih, kot piše v oglasnem materialu.
A menda ob tako svečanem trenutku, kot je poroka, ne bomo stiskaški: predlagamo, da gremo do konca in za zakonce naročimo zastavarsko kraljico. Izdelana iz vezenega satena v izmeri 100 x 200 centimetrov z DDV skupaj velja 286 evrov. Če predvidevamo, da se zastavo podari v primerni embalaži, vsaj darilni vrečki, če že ne v kartonasti škatli, in to pomnožimo s številom porok, pridemo nekje do dveh milijonov evrov na leto. Ob predlogu za to domoljubno avanturo bi tako odgovoren predsednik stranke moral predlagati še, kje bomo ta denar vzeli. In se, kot že nič kolikokrat izkaže: domoljubje ni poceni!
Vsem tem cirkusom pa bi se lahko izognili, če bi gospa Novakova imela v mislih ono drugo, se pravi cerkveno poroko. Te sicer niso tako zelo popularne kot nekoč, saj jih je med vsemi ostalo le še za 40 odstotkov; a pri podarjanju zastave med cerkveno poroko odpade težava z istospolnimi, odpade težava z zunajzakonci in odpade težava z ločitvijo. Stroške zastave pa bi lahko država naprtila kar Cerkvi – v okviru reševanja denacionalizacijskih zahtevkov, ali pa znotraj mašenja pidovskih lukenj.
Sicer si kritično razmišljujoč človek težko predstavlja, da se resen predsednik resne politične stranke ukvarja z deljenjem državne zastave na ohceti; pa ne samo zato, ker se zdi v postmoderni družbi to boleče anahronistično … Predvsem bi bilo podarjanje zastave ob poroki neumestno zaradi zgodovinske izkušnje, po kateri so Sloveniji najbolj škodovali prav tisti, ki so imeli domoljubje najpogosteje na ustih. In ko javno izkazujejo ljubezen rodni grudi, še vedno nosijo medeninaste zastavice, zataknjene za ovratnike temnih oblek,. Domovina in domoljubje nista zastava. In ne grb. Izjema v tem je himna, zaradi genialnosti avtorjev seveda. Domoljubja se ne podarja, niti se ga ne privzgoji, kot zmotno mislijo domoljubni arhitekti. Domoljubje se prisluži.
Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.
V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?
Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.
V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.
Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.
V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič
Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.
Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.
Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.
Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko
Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.
Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.
Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.
Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Neveljaven email naslov