Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Žan in kulturni boj

12.09.2017

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.

Žan Mahnič se je ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma

Pa smo nazaj. Resnici na ljubo bi v redakciji vaše priljubljene analitične oddaje, verjamemo na splošno zadovoljstvo, še mirovali teden ali dva, ko bi ne šlo za nujne zadeve. Bliža se namreč konec civilizacije. Oziroma več koncev bivanja in obstoja človeške rase.

Prvi vzrok za kaj takega je očiten: popularni patološki diktator zgornjega dela korejskega polotoka je dobil svoj ekvivalent na drugi strani oceana. Povedano s pesniškim jezikom: “Ga stakne nazadnje, ki bil mu je kos!” Medtem ko se notorična tepca poskušata pobiti, spotoma pa še upepeliti civilizacijo, smo poleti doživeli ultimativni napad na človeško bivanje še z marketinške strani.

Po državi so namreč začeli oglaševati napravo, ki pobira jabolka s tal. Gre za nekakšno kolo, ki med poganjanjem pod drevesi nekako pobere jabolka, tako da se lovcu in nabiralcu ni treba sklanjati. Ta višek tehnologije plastične galanterije pa ni le napad na gibljivost človeške hrbtenice, temveč nosi v sebi tudi veliko mero simbolnega razkroja. Jabolka umni kmet trga z drevesa. Celo Eva ga utrga z drevesa. Če pa jabolko že pade na tla, smo ob padcu raje pogruntali osnovne gradnike vesolja, ne pa da bi jih zbirali v plastično pobiralo.

Pa še nečesa nas učijo padla jabolka. Namreč dejstva, da ne padejo daleč od drevesa; kar v kombinaciji s propadom civilizacije pomeni, da bodo tudi naslednje generacije vsebovale določeno število Donaldov, Džong Unov in Žanov. Mahničevih namreč.

Žan Mahnič je predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. In se je oni dan ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor, ki nadzira slovensko vojsko, ki nadzira krizna žarišča, ki jih nadzirajo svetovni zlobci, razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma.

Povedano bolj neposredno: kako bo slovenska vojska pred hrvaško vojsko branila vitalne slovenske interese. Brano med vrsticami – kar je pri Žanovem sklicu seje sorazmerno enostavno – kako uspešno se bodo slovenski vojaki borili s hrvaškimi, ko bo prišlo do konfliktov na meji. Do katerih pa bo menda zagotovo prišlo, ker je nekaj o tem te dni bajal celo nek nemški časopis. In Nemci so specialisti za vohanje vojaških konfliktov …

Takoj in na začetku: Žan Mahnič prihaja iz parlamentarne stranke, ki se je dokazano žrtvovala za Patrio. A nas ostale, ki ne delimo njegovega parlamentarno-obrambnega navdušenja, naj ne vpleta v vojaške igrice. Dokler je o nadvse strogih uveljavitvah arbitraže trobezljal zunanji minister, je razumni odmahnil z roko. In se posvetil koncu poletja. Ko je začel v nekih zmedenih prispodobah o zaščiti ribiških čolnov govoriti premier, smo že zašilili ušesa; zdaj pa imamo nenadoma še krvoločnega Mahniča, ki je očitno ob domovini zvest tudi svojemu priimku … kot vrhovni vešč pa je svoje na koncu dodal še predsednik republike, ki se spravljivo zavzema za miroljubno rešitev spora. “Kakšen spor, kakšna miroljubna rešitev, kakšni interesi, kakšna vojska?”

Sledijo osnovna vprašanja:
“Ali se je naši politični eliti zmešalo?”
“Ali je njihov, očitno zmedeni um, izgubil stik z realnostjo?”
“Ali se v postmodernem času resnično vračajo na retoriko Blud und boden?”

Vedeli smo, da je slovenska politika brezkončna galerija grotesknih tipov, a da njen tok prevzemajo sociopati, je novo spoznanje tudi za najbolj črnoglede.

Rožljanje, čeprav z imaginarnim orožjem, koketiranje z nasiljem, zaščita nacionalnih interesov in podobne neslanosti govorijo ne le o tem, da so naše politične elite nesposobne upravljati državo, temveč so ob tem tudi etično sporne. Oziroma nedorasle intelektualnim izzivom sodobnega sveta.

Mahničev sklic sicer zaprte seje odbora za obrambo, na kateri bi govorili o pripravljenosti slovenske vojske na morebitni konflikt s sosednjo in prijateljsko Republiko Hrvaško, je in bo naletel na simpatije v delu javnosti. Pred tem si ne gre zatiskati oči. Posamezniki, ki so pripravljeni svoje politične blodnje, veličastno slovensko zgodovino in zelo močno slovensko kulturo potisniti pred človeško dostojanstvo in končno tudi človeško življenje, živijo med nami. Se vozijo z nami na avtobusu, delajo ob nas v službi. Se skrivaj in javno zmerjajo s fašisti in komunisti, so polni gneva čez teden in polni odpuščanja v nedeljo …

In njihov namen, to je slabo skrito v sklicu seje, je uresničiti pregovor z začetka današnje zgodbe: jabolka ne smejo pasti daleč od drevesa. S sovraštvom iz dvajsetega stoletja je nujno treba nadaljevati tudi v enaindvajsetem. Današnje generacije so preveč čiste: rodile so se po razpadu bivše države, niso doživele vojne, nočnih sej, prežvečenih jutranjih obrazov in mračnjaških rabot … Mahniča in podpornike v resnici ne zanima teh nekaj smrek in teh nekaj vedric meduz polne vode … Njihov resnični cilj je ponovno ustoličenje civilizacije strahu in v tem stremljenju levjesrčni Žan strumno sledi logiki, po kateri si z nuklearnim uničenjem žugata tepca na oni strani oceana.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Žan in kulturni boj

12.09.2017

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.

Žan Mahnič se je ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma

Pa smo nazaj. Resnici na ljubo bi v redakciji vaše priljubljene analitične oddaje, verjamemo na splošno zadovoljstvo, še mirovali teden ali dva, ko bi ne šlo za nujne zadeve. Bliža se namreč konec civilizacije. Oziroma več koncev bivanja in obstoja človeške rase.

Prvi vzrok za kaj takega je očiten: popularni patološki diktator zgornjega dela korejskega polotoka je dobil svoj ekvivalent na drugi strani oceana. Povedano s pesniškim jezikom: “Ga stakne nazadnje, ki bil mu je kos!” Medtem ko se notorična tepca poskušata pobiti, spotoma pa še upepeliti civilizacijo, smo poleti doživeli ultimativni napad na človeško bivanje še z marketinške strani.

Po državi so namreč začeli oglaševati napravo, ki pobira jabolka s tal. Gre za nekakšno kolo, ki med poganjanjem pod drevesi nekako pobere jabolka, tako da se lovcu in nabiralcu ni treba sklanjati. Ta višek tehnologije plastične galanterije pa ni le napad na gibljivost človeške hrbtenice, temveč nosi v sebi tudi veliko mero simbolnega razkroja. Jabolka umni kmet trga z drevesa. Celo Eva ga utrga z drevesa. Če pa jabolko že pade na tla, smo ob padcu raje pogruntali osnovne gradnike vesolja, ne pa da bi jih zbirali v plastično pobiralo.

Pa še nečesa nas učijo padla jabolka. Namreč dejstva, da ne padejo daleč od drevesa; kar v kombinaciji s propadom civilizacije pomeni, da bodo tudi naslednje generacije vsebovale določeno število Donaldov, Džong Unov in Žanov. Mahničevih namreč.

Žan Mahnič je predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. In se je oni dan ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor, ki nadzira slovensko vojsko, ki nadzira krizna žarišča, ki jih nadzirajo svetovni zlobci, razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma.

Povedano bolj neposredno: kako bo slovenska vojska pred hrvaško vojsko branila vitalne slovenske interese. Brano med vrsticami – kar je pri Žanovem sklicu seje sorazmerno enostavno – kako uspešno se bodo slovenski vojaki borili s hrvaškimi, ko bo prišlo do konfliktov na meji. Do katerih pa bo menda zagotovo prišlo, ker je nekaj o tem te dni bajal celo nek nemški časopis. In Nemci so specialisti za vohanje vojaških konfliktov …

Takoj in na začetku: Žan Mahnič prihaja iz parlamentarne stranke, ki se je dokazano žrtvovala za Patrio. A nas ostale, ki ne delimo njegovega parlamentarno-obrambnega navdušenja, naj ne vpleta v vojaške igrice. Dokler je o nadvse strogih uveljavitvah arbitraže trobezljal zunanji minister, je razumni odmahnil z roko. In se posvetil koncu poletja. Ko je začel v nekih zmedenih prispodobah o zaščiti ribiških čolnov govoriti premier, smo že zašilili ušesa; zdaj pa imamo nenadoma še krvoločnega Mahniča, ki je očitno ob domovini zvest tudi svojemu priimku … kot vrhovni vešč pa je svoje na koncu dodal še predsednik republike, ki se spravljivo zavzema za miroljubno rešitev spora. “Kakšen spor, kakšna miroljubna rešitev, kakšni interesi, kakšna vojska?”

Sledijo osnovna vprašanja:
“Ali se je naši politični eliti zmešalo?”
“Ali je njihov, očitno zmedeni um, izgubil stik z realnostjo?”
“Ali se v postmodernem času resnično vračajo na retoriko Blud und boden?”

Vedeli smo, da je slovenska politika brezkončna galerija grotesknih tipov, a da njen tok prevzemajo sociopati, je novo spoznanje tudi za najbolj črnoglede.

Rožljanje, čeprav z imaginarnim orožjem, koketiranje z nasiljem, zaščita nacionalnih interesov in podobne neslanosti govorijo ne le o tem, da so naše politične elite nesposobne upravljati državo, temveč so ob tem tudi etično sporne. Oziroma nedorasle intelektualnim izzivom sodobnega sveta.

Mahničev sklic sicer zaprte seje odbora za obrambo, na kateri bi govorili o pripravljenosti slovenske vojske na morebitni konflikt s sosednjo in prijateljsko Republiko Hrvaško, je in bo naletel na simpatije v delu javnosti. Pred tem si ne gre zatiskati oči. Posamezniki, ki so pripravljeni svoje politične blodnje, veličastno slovensko zgodovino in zelo močno slovensko kulturo potisniti pred človeško dostojanstvo in končno tudi človeško življenje, živijo med nami. Se vozijo z nami na avtobusu, delajo ob nas v službi. Se skrivaj in javno zmerjajo s fašisti in komunisti, so polni gneva čez teden in polni odpuščanja v nedeljo …

In njihov namen, to je slabo skrito v sklicu seje, je uresničiti pregovor z začetka današnje zgodbe: jabolka ne smejo pasti daleč od drevesa. S sovraštvom iz dvajsetega stoletja je nujno treba nadaljevati tudi v enaindvajsetem. Današnje generacije so preveč čiste: rodile so se po razpadu bivše države, niso doživele vojne, nočnih sej, prežvečenih jutranjih obrazov in mračnjaških rabot … Mahniča in podpornike v resnici ne zanima teh nekaj smrek in teh nekaj vedric meduz polne vode … Njihov resnični cilj je ponovno ustoličenje civilizacije strahu in v tem stremljenju levjesrčni Žan strumno sledi logiki, po kateri si z nuklearnim uničenjem žugata tepca na oni strani oceana.


02.05.2017

Jabolka in hruške

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


18.04.2017

Ko pjeva, zlo ne misli

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.


11.04.2017

Čakajoč na varnost

"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


04.04.2017

Agro kaj…

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


28.03.2017

Elektro epitaf

Skupina podjetnikov je v Mariboru, kje pa drugje, predstavila digitalni nagrobnik.


21.03.2017

Begunski referendum

Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.


14.03.2017

Mama je ena sama

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.


07.03.2017

Pet predlogov z bambusom in gobicami

Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.


28.02.2017

Čiki in pesmi

Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.


21.02.2017

Vi gec

Za kar nekaj razburjenja je poskrbela novica, da se bo rojakom v Avstriji zgodila krivica. In to velika. Ne le njim. Krivica se bo zgodila vsem nam, ki čutimo in govorimo slovensko. Po predlogu nove koroške deželne ustave naj bi slovenščina prenehala obstajati kot uradni jezik. Kot vemo, je slovenščina v nekaterih južnokoroških občinah celo večinski jezik in zato ne gre le za politično in zgodovinsko, temveč tudi za vsakdanji življenjsko sporen predlog. In medtem ko se slovenska politika ukvarja s tem, katera opcija bo več svete jeze stresla na Avstrijce, seveda s potrebno politično etiketo "so le Avstrijci," imamo na Valu 202 nekaj konkretnih rešitev.


14.02.2017

Generacija XYZ

Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.


07.02.2017

Kavni servisi in kristalne vaze

Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril. Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.


31.01.2017

V boj! V boj, za teran svoj!

Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.


24.01.2017

Ljudje medvedi

Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!


17.01.2017

Zima zima bela, je tako bolela!

Kolumna Marka Radmiloviča. Ne preslišite!


10.01.2017

Varnosti prednost

Ker smo staro leto zapustili pesimistično, se spodobi, da v novega vstopimo pesimistično. Za teroriste, fanatike, vlade in vseh vrst elite koledarska prelomnica ne pomeni ničesar. Tako se na začetku leta namesto z novoletnimi zaobljubami ukvarjamo z varnostjo.


27.12.2016

Naše smrti nikoli ne bodo dobile uredniškega komentarja

Lista imen iz sveta glasbe, filma in umetnosti, ki so se poslovili letos, je dolga kot že dolgo ne. Mediji so vznemirjeni, med ljubitelji tega ali onega umetnika pa je nasploh čutiti grozo in neprikrito željo, naj zakleto leto že mine. V 2017 bo po njihovem, umrlo veliko manj legendarnih zvezdnikov. Nič hudega. Bomo pa mi na vrsti.


20.12.2016

Tina bi imela denar, Domen ne bere slovenskih medijev

Danes pa zelo na kratko, ker je praznični čas v zenitu. Ob sarmi nas bo prihodnje dni čez letvice časa prekobalil šport.


Stran 17 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov