Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Žan in kulturni boj

12.09.2017

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.

Žan Mahnič se je ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma

Pa smo nazaj. Resnici na ljubo bi v redakciji vaše priljubljene analitične oddaje, verjamemo na splošno zadovoljstvo, še mirovali teden ali dva, ko bi ne šlo za nujne zadeve. Bliža se namreč konec civilizacije. Oziroma več koncev bivanja in obstoja človeške rase.

Prvi vzrok za kaj takega je očiten: popularni patološki diktator zgornjega dela korejskega polotoka je dobil svoj ekvivalent na drugi strani oceana. Povedano s pesniškim jezikom: “Ga stakne nazadnje, ki bil mu je kos!” Medtem ko se notorična tepca poskušata pobiti, spotoma pa še upepeliti civilizacijo, smo poleti doživeli ultimativni napad na človeško bivanje še z marketinške strani.

Po državi so namreč začeli oglaševati napravo, ki pobira jabolka s tal. Gre za nekakšno kolo, ki med poganjanjem pod drevesi nekako pobere jabolka, tako da se lovcu in nabiralcu ni treba sklanjati. Ta višek tehnologije plastične galanterije pa ni le napad na gibljivost človeške hrbtenice, temveč nosi v sebi tudi veliko mero simbolnega razkroja. Jabolka umni kmet trga z drevesa. Celo Eva ga utrga z drevesa. Če pa jabolko že pade na tla, smo ob padcu raje pogruntali osnovne gradnike vesolja, ne pa da bi jih zbirali v plastično pobiralo.

Pa še nečesa nas učijo padla jabolka. Namreč dejstva, da ne padejo daleč od drevesa; kar v kombinaciji s propadom civilizacije pomeni, da bodo tudi naslednje generacije vsebovale določeno število Donaldov, Džong Unov in Žanov. Mahničevih namreč.

Žan Mahnič je predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. In se je oni dan ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor, ki nadzira slovensko vojsko, ki nadzira krizna žarišča, ki jih nadzirajo svetovni zlobci, razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma.

Povedano bolj neposredno: kako bo slovenska vojska pred hrvaško vojsko branila vitalne slovenske interese. Brano med vrsticami – kar je pri Žanovem sklicu seje sorazmerno enostavno – kako uspešno se bodo slovenski vojaki borili s hrvaškimi, ko bo prišlo do konfliktov na meji. Do katerih pa bo menda zagotovo prišlo, ker je nekaj o tem te dni bajal celo nek nemški časopis. In Nemci so specialisti za vohanje vojaških konfliktov …

Takoj in na začetku: Žan Mahnič prihaja iz parlamentarne stranke, ki se je dokazano žrtvovala za Patrio. A nas ostale, ki ne delimo njegovega parlamentarno-obrambnega navdušenja, naj ne vpleta v vojaške igrice. Dokler je o nadvse strogih uveljavitvah arbitraže trobezljal zunanji minister, je razumni odmahnil z roko. In se posvetil koncu poletja. Ko je začel v nekih zmedenih prispodobah o zaščiti ribiških čolnov govoriti premier, smo že zašilili ušesa; zdaj pa imamo nenadoma še krvoločnega Mahniča, ki je očitno ob domovini zvest tudi svojemu priimku … kot vrhovni vešč pa je svoje na koncu dodal še predsednik republike, ki se spravljivo zavzema za miroljubno rešitev spora. “Kakšen spor, kakšna miroljubna rešitev, kakšni interesi, kakšna vojska?”

Sledijo osnovna vprašanja:
“Ali se je naši politični eliti zmešalo?”
“Ali je njihov, očitno zmedeni um, izgubil stik z realnostjo?”
“Ali se v postmodernem času resnično vračajo na retoriko Blud und boden?”

Vedeli smo, da je slovenska politika brezkončna galerija grotesknih tipov, a da njen tok prevzemajo sociopati, je novo spoznanje tudi za najbolj črnoglede.

Rožljanje, čeprav z imaginarnim orožjem, koketiranje z nasiljem, zaščita nacionalnih interesov in podobne neslanosti govorijo ne le o tem, da so naše politične elite nesposobne upravljati državo, temveč so ob tem tudi etično sporne. Oziroma nedorasle intelektualnim izzivom sodobnega sveta.

Mahničev sklic sicer zaprte seje odbora za obrambo, na kateri bi govorili o pripravljenosti slovenske vojske na morebitni konflikt s sosednjo in prijateljsko Republiko Hrvaško, je in bo naletel na simpatije v delu javnosti. Pred tem si ne gre zatiskati oči. Posamezniki, ki so pripravljeni svoje politične blodnje, veličastno slovensko zgodovino in zelo močno slovensko kulturo potisniti pred človeško dostojanstvo in končno tudi človeško življenje, živijo med nami. Se vozijo z nami na avtobusu, delajo ob nas v službi. Se skrivaj in javno zmerjajo s fašisti in komunisti, so polni gneva čez teden in polni odpuščanja v nedeljo …

In njihov namen, to je slabo skrito v sklicu seje, je uresničiti pregovor z začetka današnje zgodbe: jabolka ne smejo pasti daleč od drevesa. S sovraštvom iz dvajsetega stoletja je nujno treba nadaljevati tudi v enaindvajsetem. Današnje generacije so preveč čiste: rodile so se po razpadu bivše države, niso doživele vojne, nočnih sej, prežvečenih jutranjih obrazov in mračnjaških rabot … Mahniča in podpornike v resnici ne zanima teh nekaj smrek in teh nekaj vedric meduz polne vode … Njihov resnični cilj je ponovno ustoličenje civilizacije strahu in v tem stremljenju levjesrčni Žan strumno sledi logiki, po kateri si z nuklearnim uničenjem žugata tepca na oni strani oceana.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Žan in kulturni boj

12.09.2017

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.

Žan Mahnič se je ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma

Pa smo nazaj. Resnici na ljubo bi v redakciji vaše priljubljene analitične oddaje, verjamemo na splošno zadovoljstvo, še mirovali teden ali dva, ko bi ne šlo za nujne zadeve. Bliža se namreč konec civilizacije. Oziroma več koncev bivanja in obstoja človeške rase.

Prvi vzrok za kaj takega je očiten: popularni patološki diktator zgornjega dela korejskega polotoka je dobil svoj ekvivalent na drugi strani oceana. Povedano s pesniškim jezikom: “Ga stakne nazadnje, ki bil mu je kos!” Medtem ko se notorična tepca poskušata pobiti, spotoma pa še upepeliti civilizacijo, smo poleti doživeli ultimativni napad na človeško bivanje še z marketinške strani.

Po državi so namreč začeli oglaševati napravo, ki pobira jabolka s tal. Gre za nekakšno kolo, ki med poganjanjem pod drevesi nekako pobere jabolka, tako da se lovcu in nabiralcu ni treba sklanjati. Ta višek tehnologije plastične galanterije pa ni le napad na gibljivost človeške hrbtenice, temveč nosi v sebi tudi veliko mero simbolnega razkroja. Jabolka umni kmet trga z drevesa. Celo Eva ga utrga z drevesa. Če pa jabolko že pade na tla, smo ob padcu raje pogruntali osnovne gradnike vesolja, ne pa da bi jih zbirali v plastično pobiralo.

Pa še nečesa nas učijo padla jabolka. Namreč dejstva, da ne padejo daleč od drevesa; kar v kombinaciji s propadom civilizacije pomeni, da bodo tudi naslednje generacije vsebovale določeno število Donaldov, Džong Unov in Žanov. Mahničevih namreč.

Žan Mahnič je predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. In se je oni dan ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor, ki nadzira slovensko vojsko, ki nadzira krizna žarišča, ki jih nadzirajo svetovni zlobci, razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma.

Povedano bolj neposredno: kako bo slovenska vojska pred hrvaško vojsko branila vitalne slovenske interese. Brano med vrsticami – kar je pri Žanovem sklicu seje sorazmerno enostavno – kako uspešno se bodo slovenski vojaki borili s hrvaškimi, ko bo prišlo do konfliktov na meji. Do katerih pa bo menda zagotovo prišlo, ker je nekaj o tem te dni bajal celo nek nemški časopis. In Nemci so specialisti za vohanje vojaških konfliktov …

Takoj in na začetku: Žan Mahnič prihaja iz parlamentarne stranke, ki se je dokazano žrtvovala za Patrio. A nas ostale, ki ne delimo njegovega parlamentarno-obrambnega navdušenja, naj ne vpleta v vojaške igrice. Dokler je o nadvse strogih uveljavitvah arbitraže trobezljal zunanji minister, je razumni odmahnil z roko. In se posvetil koncu poletja. Ko je začel v nekih zmedenih prispodobah o zaščiti ribiških čolnov govoriti premier, smo že zašilili ušesa; zdaj pa imamo nenadoma še krvoločnega Mahniča, ki je očitno ob domovini zvest tudi svojemu priimku … kot vrhovni vešč pa je svoje na koncu dodal še predsednik republike, ki se spravljivo zavzema za miroljubno rešitev spora. “Kakšen spor, kakšna miroljubna rešitev, kakšni interesi, kakšna vojska?”

Sledijo osnovna vprašanja:
“Ali se je naši politični eliti zmešalo?”
“Ali je njihov, očitno zmedeni um, izgubil stik z realnostjo?”
“Ali se v postmodernem času resnično vračajo na retoriko Blud und boden?”

Vedeli smo, da je slovenska politika brezkončna galerija grotesknih tipov, a da njen tok prevzemajo sociopati, je novo spoznanje tudi za najbolj črnoglede.

Rožljanje, čeprav z imaginarnim orožjem, koketiranje z nasiljem, zaščita nacionalnih interesov in podobne neslanosti govorijo ne le o tem, da so naše politične elite nesposobne upravljati državo, temveč so ob tem tudi etično sporne. Oziroma nedorasle intelektualnim izzivom sodobnega sveta.

Mahničev sklic sicer zaprte seje odbora za obrambo, na kateri bi govorili o pripravljenosti slovenske vojske na morebitni konflikt s sosednjo in prijateljsko Republiko Hrvaško, je in bo naletel na simpatije v delu javnosti. Pred tem si ne gre zatiskati oči. Posamezniki, ki so pripravljeni svoje politične blodnje, veličastno slovensko zgodovino in zelo močno slovensko kulturo potisniti pred človeško dostojanstvo in končno tudi človeško življenje, živijo med nami. Se vozijo z nami na avtobusu, delajo ob nas v službi. Se skrivaj in javno zmerjajo s fašisti in komunisti, so polni gneva čez teden in polni odpuščanja v nedeljo …

In njihov namen, to je slabo skrito v sklicu seje, je uresničiti pregovor z začetka današnje zgodbe: jabolka ne smejo pasti daleč od drevesa. S sovraštvom iz dvajsetega stoletja je nujno treba nadaljevati tudi v enaindvajsetem. Današnje generacije so preveč čiste: rodile so se po razpadu bivše države, niso doživele vojne, nočnih sej, prežvečenih jutranjih obrazov in mračnjaških rabot … Mahniča in podpornike v resnici ne zanima teh nekaj smrek in teh nekaj vedric meduz polne vode … Njihov resnični cilj je ponovno ustoličenje civilizacije strahu in v tem stremljenju levjesrčni Žan strumno sledi logiki, po kateri si z nuklearnim uničenjem žugata tepca na oni strani oceana.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov