Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Žan in kulturni boj

12.09.2017

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.

Žan Mahnič se je ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma

Pa smo nazaj. Resnici na ljubo bi v redakciji vaše priljubljene analitične oddaje, verjamemo na splošno zadovoljstvo, še mirovali teden ali dva, ko bi ne šlo za nujne zadeve. Bliža se namreč konec civilizacije. Oziroma več koncev bivanja in obstoja človeške rase.

Prvi vzrok za kaj takega je očiten: popularni patološki diktator zgornjega dela korejskega polotoka je dobil svoj ekvivalent na drugi strani oceana. Povedano s pesniškim jezikom: “Ga stakne nazadnje, ki bil mu je kos!” Medtem ko se notorična tepca poskušata pobiti, spotoma pa še upepeliti civilizacijo, smo poleti doživeli ultimativni napad na človeško bivanje še z marketinške strani.

Po državi so namreč začeli oglaševati napravo, ki pobira jabolka s tal. Gre za nekakšno kolo, ki med poganjanjem pod drevesi nekako pobere jabolka, tako da se lovcu in nabiralcu ni treba sklanjati. Ta višek tehnologije plastične galanterije pa ni le napad na gibljivost človeške hrbtenice, temveč nosi v sebi tudi veliko mero simbolnega razkroja. Jabolka umni kmet trga z drevesa. Celo Eva ga utrga z drevesa. Če pa jabolko že pade na tla, smo ob padcu raje pogruntali osnovne gradnike vesolja, ne pa da bi jih zbirali v plastično pobiralo.

Pa še nečesa nas učijo padla jabolka. Namreč dejstva, da ne padejo daleč od drevesa; kar v kombinaciji s propadom civilizacije pomeni, da bodo tudi naslednje generacije vsebovale določeno število Donaldov, Džong Unov in Žanov. Mahničevih namreč.

Žan Mahnič je predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. In se je oni dan ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor, ki nadzira slovensko vojsko, ki nadzira krizna žarišča, ki jih nadzirajo svetovni zlobci, razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma.

Povedano bolj neposredno: kako bo slovenska vojska pred hrvaško vojsko branila vitalne slovenske interese. Brano med vrsticami – kar je pri Žanovem sklicu seje sorazmerno enostavno – kako uspešno se bodo slovenski vojaki borili s hrvaškimi, ko bo prišlo do konfliktov na meji. Do katerih pa bo menda zagotovo prišlo, ker je nekaj o tem te dni bajal celo nek nemški časopis. In Nemci so specialisti za vohanje vojaških konfliktov …

Takoj in na začetku: Žan Mahnič prihaja iz parlamentarne stranke, ki se je dokazano žrtvovala za Patrio. A nas ostale, ki ne delimo njegovega parlamentarno-obrambnega navdušenja, naj ne vpleta v vojaške igrice. Dokler je o nadvse strogih uveljavitvah arbitraže trobezljal zunanji minister, je razumni odmahnil z roko. In se posvetil koncu poletja. Ko je začel v nekih zmedenih prispodobah o zaščiti ribiških čolnov govoriti premier, smo že zašilili ušesa; zdaj pa imamo nenadoma še krvoločnega Mahniča, ki je očitno ob domovini zvest tudi svojemu priimku … kot vrhovni vešč pa je svoje na koncu dodal še predsednik republike, ki se spravljivo zavzema za miroljubno rešitev spora. “Kakšen spor, kakšna miroljubna rešitev, kakšni interesi, kakšna vojska?”

Sledijo osnovna vprašanja:
“Ali se je naši politični eliti zmešalo?”
“Ali je njihov, očitno zmedeni um, izgubil stik z realnostjo?”
“Ali se v postmodernem času resnično vračajo na retoriko Blud und boden?”

Vedeli smo, da je slovenska politika brezkončna galerija grotesknih tipov, a da njen tok prevzemajo sociopati, je novo spoznanje tudi za najbolj črnoglede.

Rožljanje, čeprav z imaginarnim orožjem, koketiranje z nasiljem, zaščita nacionalnih interesov in podobne neslanosti govorijo ne le o tem, da so naše politične elite nesposobne upravljati državo, temveč so ob tem tudi etično sporne. Oziroma nedorasle intelektualnim izzivom sodobnega sveta.

Mahničev sklic sicer zaprte seje odbora za obrambo, na kateri bi govorili o pripravljenosti slovenske vojske na morebitni konflikt s sosednjo in prijateljsko Republiko Hrvaško, je in bo naletel na simpatije v delu javnosti. Pred tem si ne gre zatiskati oči. Posamezniki, ki so pripravljeni svoje politične blodnje, veličastno slovensko zgodovino in zelo močno slovensko kulturo potisniti pred človeško dostojanstvo in končno tudi človeško življenje, živijo med nami. Se vozijo z nami na avtobusu, delajo ob nas v službi. Se skrivaj in javno zmerjajo s fašisti in komunisti, so polni gneva čez teden in polni odpuščanja v nedeljo …

In njihov namen, to je slabo skrito v sklicu seje, je uresničiti pregovor z začetka današnje zgodbe: jabolka ne smejo pasti daleč od drevesa. S sovraštvom iz dvajsetega stoletja je nujno treba nadaljevati tudi v enaindvajsetem. Današnje generacije so preveč čiste: rodile so se po razpadu bivše države, niso doživele vojne, nočnih sej, prežvečenih jutranjih obrazov in mračnjaških rabot … Mahniča in podpornike v resnici ne zanima teh nekaj smrek in teh nekaj vedric meduz polne vode … Njihov resnični cilj je ponovno ustoličenje civilizacije strahu in v tem stremljenju levjesrčni Žan strumno sledi logiki, po kateri si z nuklearnim uničenjem žugata tepca na oni strani oceana.


Zapisi iz močvirja

751 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Žan in kulturni boj

12.09.2017

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.

Žan Mahnič se je ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma

Pa smo nazaj. Resnici na ljubo bi v redakciji vaše priljubljene analitične oddaje, verjamemo na splošno zadovoljstvo, še mirovali teden ali dva, ko bi ne šlo za nujne zadeve. Bliža se namreč konec civilizacije. Oziroma več koncev bivanja in obstoja človeške rase.

Prvi vzrok za kaj takega je očiten: popularni patološki diktator zgornjega dela korejskega polotoka je dobil svoj ekvivalent na drugi strani oceana. Povedano s pesniškim jezikom: “Ga stakne nazadnje, ki bil mu je kos!” Medtem ko se notorična tepca poskušata pobiti, spotoma pa še upepeliti civilizacijo, smo poleti doživeli ultimativni napad na človeško bivanje še z marketinške strani.

Po državi so namreč začeli oglaševati napravo, ki pobira jabolka s tal. Gre za nekakšno kolo, ki med poganjanjem pod drevesi nekako pobere jabolka, tako da se lovcu in nabiralcu ni treba sklanjati. Ta višek tehnologije plastične galanterije pa ni le napad na gibljivost človeške hrbtenice, temveč nosi v sebi tudi veliko mero simbolnega razkroja. Jabolka umni kmet trga z drevesa. Celo Eva ga utrga z drevesa. Če pa jabolko že pade na tla, smo ob padcu raje pogruntali osnovne gradnike vesolja, ne pa da bi jih zbirali v plastično pobiralo.

Pa še nečesa nas učijo padla jabolka. Namreč dejstva, da ne padejo daleč od drevesa; kar v kombinaciji s propadom civilizacije pomeni, da bodo tudi naslednje generacije vsebovale določeno število Donaldov, Džong Unov in Žanov. Mahničevih namreč.

Žan Mahnič je predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. In se je oni dan ves v ognju zavzel, da njegov parlamentarni odbor, ki nadzira slovensko vojsko, ki nadzira krizna žarišča, ki jih nadzirajo svetovni zlobci, razpravlja o tem, kako je slovenska vojska pripravljena, če bo prišlo do konfliktov ob slovenskem uveljavljanju arbitražnega sporazuma.

Povedano bolj neposredno: kako bo slovenska vojska pred hrvaško vojsko branila vitalne slovenske interese. Brano med vrsticami – kar je pri Žanovem sklicu seje sorazmerno enostavno – kako uspešno se bodo slovenski vojaki borili s hrvaškimi, ko bo prišlo do konfliktov na meji. Do katerih pa bo menda zagotovo prišlo, ker je nekaj o tem te dni bajal celo nek nemški časopis. In Nemci so specialisti za vohanje vojaških konfliktov …

Takoj in na začetku: Žan Mahnič prihaja iz parlamentarne stranke, ki se je dokazano žrtvovala za Patrio. A nas ostale, ki ne delimo njegovega parlamentarno-obrambnega navdušenja, naj ne vpleta v vojaške igrice. Dokler je o nadvse strogih uveljavitvah arbitraže trobezljal zunanji minister, je razumni odmahnil z roko. In se posvetil koncu poletja. Ko je začel v nekih zmedenih prispodobah o zaščiti ribiških čolnov govoriti premier, smo že zašilili ušesa; zdaj pa imamo nenadoma še krvoločnega Mahniča, ki je očitno ob domovini zvest tudi svojemu priimku … kot vrhovni vešč pa je svoje na koncu dodal še predsednik republike, ki se spravljivo zavzema za miroljubno rešitev spora. “Kakšen spor, kakšna miroljubna rešitev, kakšni interesi, kakšna vojska?”

Sledijo osnovna vprašanja:
“Ali se je naši politični eliti zmešalo?”
“Ali je njihov, očitno zmedeni um, izgubil stik z realnostjo?”
“Ali se v postmodernem času resnično vračajo na retoriko Blud und boden?”

Vedeli smo, da je slovenska politika brezkončna galerija grotesknih tipov, a da njen tok prevzemajo sociopati, je novo spoznanje tudi za najbolj črnoglede.

Rožljanje, čeprav z imaginarnim orožjem, koketiranje z nasiljem, zaščita nacionalnih interesov in podobne neslanosti govorijo ne le o tem, da so naše politične elite nesposobne upravljati državo, temveč so ob tem tudi etično sporne. Oziroma nedorasle intelektualnim izzivom sodobnega sveta.

Mahničev sklic sicer zaprte seje odbora za obrambo, na kateri bi govorili o pripravljenosti slovenske vojske na morebitni konflikt s sosednjo in prijateljsko Republiko Hrvaško, je in bo naletel na simpatije v delu javnosti. Pred tem si ne gre zatiskati oči. Posamezniki, ki so pripravljeni svoje politične blodnje, veličastno slovensko zgodovino in zelo močno slovensko kulturo potisniti pred človeško dostojanstvo in končno tudi človeško življenje, živijo med nami. Se vozijo z nami na avtobusu, delajo ob nas v službi. Se skrivaj in javno zmerjajo s fašisti in komunisti, so polni gneva čez teden in polni odpuščanja v nedeljo …

In njihov namen, to je slabo skrito v sklicu seje, je uresničiti pregovor z začetka današnje zgodbe: jabolka ne smejo pasti daleč od drevesa. S sovraštvom iz dvajsetega stoletja je nujno treba nadaljevati tudi v enaindvajsetem. Današnje generacije so preveč čiste: rodile so se po razpadu bivše države, niso doživele vojne, nočnih sej, prežvečenih jutranjih obrazov in mračnjaških rabot … Mahniča in podpornike v resnici ne zanima teh nekaj smrek in teh nekaj vedric meduz polne vode … Njihov resnični cilj je ponovno ustoličenje civilizacije strahu in v tem stremljenju levjesrčni Žan strumno sledi logiki, po kateri si z nuklearnim uničenjem žugata tepca na oni strani oceana.


22.06.2021

Izštevanka

Nekaj časa smo potrebovali, na začetku poletja pa smo pripravljeni za natančnejšo analizo kongresa SDS v Slovenski Konjicah. Gre za našo državljansko dolžnost, saj največja stranka, ki ji nič ne manjka, sooblikuje in bistveno vpliva na naš vsakdan.


15.06.2021

Ovadi me nežno

Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.


08.06.2021

Turki so v deželi že

Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.


01.06.2021

"Hola Venezuela!"

Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"


25.05.2021

Soseda je dala jajčeca tri, mala Marjanca pa en LSD.

Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.


18.05.2021

Naprej zastava slave

Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.


11.05.2021

Naredi si sam: Črni panter

Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.


04.05.2021

"En hud pesjan je živu!"

Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?


27.04.2021

Kako smo še malo potrpeli

Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.


20.04.2021

Levi bočni

Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.


13.04.2021

Hau du ju du

Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.


06.04.2021

Male sive celice slovenske osamosvojitve

Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.


30.03.2021

"Dobro pije, dobro je. Jupajdi ja da!"

Kje so študentje? Kje so visokošolski učitelji? In kje so univerze?


23.03.2021

Medved z iglo v šapi

Injekcijske igle, ki smo jih včasih medijsko zaznali le, če so se narkomani preveč približali vrtcem, zadnje tedne vladajo našim ekranom. Boj za cepivo je hud in kot virus sam omogoča najrazličnejše interpretacije. Ker pa te niso naša domena, se posvetimo trdnim dejstvom, kar od nas zahteva uravnoteženo poročanje.


16.03.2021

Lov na dejstva

Te dni pričakujemo v Sloveniji komisijo za ugotavljanje dejstev o slovenski medijski krajini. Uradni naziv je v skladu z bruseljsko modo sicer daljši – po sistemu, da daljše je ime, večji je pomen določene komisije. Komisijo je k nam povabil premier, sestavljali pa jo bodo, predvidevamo, medijski strokovnjaki Evropske komisije.


09.03.2021

Družabno o družbenem

Danes pa nekaj o kreganju na internetu, oziroma o kreganju na tamkajšnjih platformah. Kreganje je vgrajeno v samo srž internetnih platform in kot uči zgodovina, so se prvi skregali lektorji. Ker gre za izobražene in civilizirane ljudi, je od njihovega prepira ostalo uradno pojasnilo, da je šlo med člani lektorskega društva za različna mnenja o tem, ali naj na slovenskem za Facebook, Twitter, Instagram in tovarišijo uporabljamo "družbena" ali pa "družabna" omrežja. Kot je v slovenščini pogosto, ni zmagal nihče, oziroma ni nihče izgubil, zato danes pišoči, kot tresoči dijak pred tablo upa na slovnično amnestijo: "Dovoljeno je oboje!"


02.03.2021

Policisti med treningom strogosti

Eden izmed državnih podsistemov se zadnje mesece intenzivno razvija, zato je čas, da se posvetimo slovenski policiji.


23.02.2021

Slovenci v vesolju

Danes pa v pomanjkanju tehtnejših novic nekaj paberkov iz sveta znanosti. Najprej k jezikoslovju. Jezikovni inštitut pri SDS je za trenutek odložil delo pri izbiri primerne kitice Zdravljice za himno in posegel v samo strukturo jezika. Predlagajo novo terminologijo, kjer bi se slovnično število dvojine po novem poimenovalo dualizem.


16.02.2021

Državni zbor za telebane

Danes pa še kratek pogled na preteklo glasovanje o nezaupnici. Politične analize bomo prepustili političnim komentatorjem, ki jim je nezaupnica pravkar pognojila njivo za nov cikel kolobarjenja. Mi se bomo posvetili preprosti mehaniki, kajti menimo, da se ključ do razumevanja ne le obstoja ali padca vlade, temveč tudi do stanja demokracije v naši deželi ne skriva v rezultatu, temveč v postopku.


09.02.2021

Študent naj bi bil!

Ker so lani ni bilo tradicionalnih brucevanj, ki študentsko in profesorsko populacijo po navadi odrešijo nepotrebne revolucionarnosti, je korona zalomila situacijo tudi v visokem šolstvu. Neke vrste krizo je bilo za pričakovati, a resne napetosti so se začele, ko je vladi skoraj uspelo ukiniti akademsko leto in bi na tisoče maturantov skoraj končalo na "sončni upravi". Kot je v navadi ob takšnih slavnostnih priložnostih, je zastavo nosil naš premier in kot je še sploh v navadi, je za priložnost izumil kuplet ali dovtip, ki ima velik potencial, da postane narodno blago. Do takrat pa je postal viralen, kot se imenuje vseprisotnost takšnega ocvirka na medmrežju.


Stran 8 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov